1POſluſhajte mene vy, kir po pravici hodite, vy kir GOSPVDA yſzhete: Pogledajte to Skalo, is katere ſte iſſekani, inu tiga Studenza jamo, is katere ſte iskoppani.
2Pogledajte Abrahama vaſhiga Ozheta, inu Saro, od katere ſte vy rojeni. Ieſt ſim njega poklizal, ſhe tedaj, kadar je le ſam bil, inu ſim ga shegnal, inu ſim ga mnoshil.
3Sakaj GOSPVD Zion roſhta, on vſe nje puſzhave troſhta, inu dela nje puſzhave, kakòr en lipu vſnashen vèrt, inu nje pule, kakòr en Vèrt tiga GOSPVDA, de ſe veſſelé, inu dobra vola ſe notri najde, sahvalenje inu hvaleshne Pejſni.
4MErkaj na me, moj folk, poſluſhajte mene, moji ludje. Sakaj od mene ena Poſtava vun pojde, inu mojo praudo hozhem jeſt k'eni luzhi téh Folkou lih ſkoraj poſtaviti.
5Sakaj moja praviza je blisi, moje isvelizhanje vunkaj gre, inu moje roke bodo folke ſodile. Otoki na me zhakajo, inu ſtrégó na mojo roko.
6Vsdignite vaſhe ozhy gori pruti Nebeſſam, inu pogledajte doli na Semlo. Sakaj Nebu ſe bo kakòr en dim, reſhlu, inu Semla ſe bo kakòr en gvant oſtarala, inu kateri na njej prebivajo, bodo pomèrli, kakòr letu: Ampak moje isvelizhanje vekoma oſtane, inu moja Praviza nebo zagala.
7Poſluſhajte vy, kir Pravizo snate, ti folk, v'kateriga ſerci, je moja Poſtava. Nebujte ſe, kadar vas Ludje shmagajo, inu nepreſtraſhite ſe, kadar vas zagove delajo.
8Sakaj Molli bodo nje ſnédli, kakòr en gvant, inu zhèrvje bodo nje ſnédli kakòr enu ſuknu: Moja Praviza pak oſtane vekoma, inu moje isvelizhanje prejd inu prejd.
9VStani gori, vſtani gori, oblejci muzh, ti GOSPODNIA roka: Prebudi ſe, kakòr nekadaj v'ſtarim zhaſſu. Neſi li ti ta, kateri je te offertne poſsékal, inu Drakona ranil?
10Néſi li ti ta, kateri je Morje velike globoſzhine puſtil poſahniti? kateri je globoſzhino tiga Morja k'enimu potu ſturil, de ſo ty odreſheni ſkusi ſhli?
11Taku ſe bodo ty odréſheni GOSPODNI ſpet vèrnili, inu bodo s'hvalo ſpet v'Zion priſhli, inu bo vezhnu veſſelje na nyh glavi, dobro volo inu veſſelje bodo ony prejeli: Ampak shalovanje inu vsdihanje bo od nyh beshalu.
12Ieſt, jeſt ſim vaſh troſhtar: Gdu ſi tedaj ti, de ſe pred zhlovéki boiſh, kateri vſaj vmèrjo? Inu pred zhlovezhkimi Otruki, kateri, kakòr Senu pogyno?
13Inu posabiſh na GOSPVDA, kateri je tebe ſturil, kateri Nebu reſproſtira inu Semlo grunta? Ti pak vſe vſak dan cell dan boiſh, pred slobnoſtjo tiga Silnika, kadar ſi naprej vsame konzhovati? Kej tedaj oſtane tiga Silnika slobnuſt?
14Ker je moral hitéti inu okuli tekati, de bi proſte dal, inu de bi ony nepomèrli pod konzhanjem: ony néſo tudi pomankanja na kruhu iméli.
15Sakaj jeſt ſim GOSPVD tvoj Bug, kateri Morje gible, de njega valuvi divjajo, njemu je ime GOSPVD Zebaoth.
16Ieſt poloshim mojo beſſedo v'tvoja uſta, inu te sakryem pod ſenzo moih rok, de jeſt Nebu flanzam, inu Semlo gruntam inu k'Zionu rezhem: ti ſi moj folk.
17PRebudi ſe, prebudi ſe, vſtani gori Ierusalem, ti kir ſi is GOSPODNIE roke kelih njegoviga ſerda pyla, kir ſi droshje Keliha tiga opotikanja ispyla, inu kaple lisala.
18Obeniga nej bilu is vſeh otruk, katere je ona rodila, kir bi jo bil vodil: Obeniga is vſeh otruk, katere je ona sredila, kir bi jo sa roko bil priel.
19Letu dvuje ſe je tebi pèrgudilu, gduje s'tabo shaloval? Tu je bilu opuſzhenje, ſhkoda, lakota inu mezh: Gdu te hozhe troſhtati?
20Tvoji otroci ſo obnemagali, ſo leshali po vſeh gaſſah, kakòr en divji Voll v'mreshi, polni ſerda od GOSPVDA, inu ſvara od tvojga Boga.
21Satu poſluſhaj letu ti reuna, inu pyana pres Vina:
22Letaku pravi tvoj Goſpud ta GOSPVD tvoj Bug, kateri ſvoj folk maſzhuje: Pole, jeſt vsamem ta Kelih tiga opotikanja is tvoje roke, s'témi droshnjami red, tiga Keliha moje slobnoſti: Ti ga némaſh vezh pyti,
23temuzh ga hozhem tém v'roke dati, kateri tebe reshalujo, inu pravio h'tvoji duſhi: Pèrpogni ſe, de zhes gremo, inu poloshi tvoj hèrbat na tla, inu kakòr eno gaſſo, de ſe bo zhes tekalu.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.