I. BVQVE TEH KRAILEV. 7 - Dalmatin Bible 1584（DAL1584）

1SVojo hiſho pak je Salomo zympral trynajſt lejt, de je jo cilu dopèrneſſel,

2slaſti, On je zympral eno Hiſho od Gosda Libana, ſtu komulzou dolgo, petdeſſet komulzou ſhiroko, inu trydeſſeti komulzou viſoko. Na teiſte ſhtiri (vogle) je on en ſtrop polushil is Cedrovih deſſak, na Cedrovih Stebreh po redi tjakaj.

3Inu osgoraj vèrhu en Zymper od Cedrou na téhiſtih ſtebreh, katerih je bilu, pet inu ſhtirideſſeti, vſelej na eni vèrſti petnajſt.

4Inu ſo bila ukna pruti tém trém vèrſtam enu pruti drugimu, try pruti trém,

5inu ſo bila v'ſvoih Podboih ſhtirivoglata.

6On je tudi cympral eno Loupo od Stebrou, petdeſſet komulzou dolgo, inu trydeſſet komulzou ſhiroko, inu ſhe eno Loupo pred leto, Stebry inu s'debelimi Trami.

7On je tudi cympral eno Loupo k'Rihtnimu Stollu, v'kateri ſe je Prauda dèrshala, inu je potablal obadva Poda s'Cedri.

8Svojo Hiſho tudi, v'kateri je on prebival, v'sadnim Dvori, sadaj pèr Loupi, ſturjeno, kakòr te druge. Inu on je ſturil tudi eno Hiſho, kakòr to Loupo Pharaonovi Hzheri, katero je Salomo k'Sheni bil vsel.

9Letu vſe ſo bily shlahtni Kamini, po meri ſekani, s'Shagami résani, na vſeh ſtranah, od grunta, notèr do ſtrehe. Htimu tudi isvunaj ta veliki Dvor.

10Ta grunt pak je tudi bil is shlahtnih inu velikih Kaminou, po deſſet inu po oſſem komulzou velikih,

11inu na leteh, shlahtni kamini po meri résani, inu Cedri.

12Ta veliki Dvor pak okuli, je imèl try vèrſte résanih kaminou, inu eno vèrſto is Cedrovih deſſak. Lih taku tudi ta Dvor pèr Hiſhi tiga GOSPVDA s'notraj. Inu ta Loupa pèr Hiſhi.

13INu Krajl Salomo je tjakaj poſlal, inu je puſtil pèrpelati, Hirama od Tyra,

14ene Vduve ſynu is Naphtaloviga Roda, inu njegou Ozha je bil en Mosh od Tyra, ta je bil en mojſtèr v'Broni, poln modruſti, saſtopnoſti inu kunſhti, h'delanju vſe shlaht delu is Brona. Kadar je leta h'Krajlu Salomonu bil priſhàl, je on vſe njegovu delu ſturil.

15INu on je ſturil dva bronzhena Stebra, ſlejdni oſſemnajſt komulzou viſſok, inu ena nit, dvanajſt komulzou dolga, je bila mera, okuli vſakiga Stebra.

16Inu je ſturil dva Knoffa is Brona islyta, de bi ſe gori na ta Stebra poſtavila, inu vſaki Knoff je bil pet komulzou viſſok.

17Inu na vſakim knoffu osgoraj na Stebri, je bilu ſedem ſpletenih Obrozhou, kakòr ketine.

18Inu je na vſakim Knoffi ſturil dvej vèrſti Margranovih Iabèlk, okuli na enim obrozhi, s'katerimi je ta Knoff pokriven bil.

19Inu ty Knoffi ſo bily, kakòr roshe pred Loupo, ſhtiri komulce veliki.

20Inu téh Margranovih Iabèlk, v'téh vèrſtah okuli, je bilu dvejſtu, osgoraj inu osdolaj, na obrozhu, kateri je okuli trebuha tiga Knoffa ſhàl, na vſakim Knoffu na obadvejh Stebreh.

21Inu on je te Stebre gori poſtavil, pred Loupo tiga Templa, inu kateriga je on bil na deſno roko poſtavil, tiga je imenoval Iahin, inu kateriga je na lejvo roko bil poſtavil, tiga je imenoval, Boaz.

22Inu je taku gori na Stebreh ſtalu, kakòr ene Roshe. Taku je bilu dopèrneſſenu tu delu téh Stebrou.

23Inu on je ſturil enu slytu Morje, deſſet komulzou ſhiroku, od eniga kraja do drusiga, okroglu okuli, inu pet komulzou viſſoku, inu ena Shnora trydeſſet komulzou dolga, je bila mera cilu okuli.

24Inu okuli tigaiſtiga Morja, kateru je bilu deſſet komulzou ſhiroku, ſo ſhli knoffi okuli njega kraja, pouſod okuli Morja. Téh knoffou pak ſo bile dvej vèrſte slyte.

25Inu je ſtalu na dvanajſt Volleh, katerih trye ſo bily obèrneni pruti pulnozhi, trye pruti vezheri, trye pruti puldnevi, inu trye pruti jutru, inu tu Morje vèrhu nyh, de ſo nyh vſeh sadni konci snotraj bily.

26Njega debeluſt pak je bila ene dlani ſhiroka, inu njega kraj, je bil kakòr eniga Peharja kraj, kakòr ena reszvetena rosha, inu je notèr ſhlu dvej taushent Batou.

27ON je tudi ſturil deſſet Bronzhenih Gruſhtou, ſlejdni ſhtiri komulce dolg inu ſhirok, inu try komulce viſſok.

28Lety gruſhti pak ſo letaku bily ſturjeni, de ſo ſtrany iméli mej lajſhtami,

29inu pèr ſtranah mej lajſhtami ſo bily Levi, Volli, inu Kerubimi, inu te ſtrane, na katerih ſo Levi inu Volli bily, ſo iméli lajſhte osgoraj inu osdolaj, inu noshice pèr nyh.

30Inu ſlejdni gruſht, je imel ſhtiri kuffraſta koleſſa, s'kuffraſtimi Tablami. Inu na téh ſhtirih vogleh ſo bilé slyte Oſſy, ena pruti drugi vpreg, osdolaj pod Kotèl poſtaulene.

31Gàrlu pak na ſrédi tiga Gruſhta je bilu en komulz viſſoku, inu okruglu, pul drugi komulz ſhiroku, inu ſo bily pukèlci na Gàrli na ſtranah, kateri ſo bily ſhtirivoglati, inu nikar okrogli.

32Ta ſhtiri Kolleſſa pak ſo ſtala sdolaj pèr ſtranah, inu téh Kolles oſſy, ſo bile pèr Gruſhti, vſaku Kollu je bilu puldrugi komulz viſſoku:

33Inu Kolleſſa ſo bila kakòr Vosna Kolleſſa, inu nyh Oſſy, Pejſta, Shpice inu Platiſzha, tu je bilu vſe slytu.

34Inu te ſhtiri Oſſy, na ſhtirih vogleh ſlejdniga gruſhta, ſo ſe tudi gruſhta dèrshale.

35Inu pér gàrli osgoraj na tem gruſhtu pul komulza viſſoku, okroglu okuli, ſo bile lajſhte inu ſtrany na gruſhti.

36Inu na raunici téhiſtih ſtrani inu lajſht, je on puſtil sdolbſti Kerubime, Leve inu Palmova driveſſa, enu pèr drugim, okuli inu okuli.

37Na leto visho je on ſturil deſſet slytih Gruſhtou, inu ſo bily vſi ene mere inu proſtora.

38INu on je ſturil deſſet bronzhenih Kotlou, de je ſhtirideſſeti Batou v'en Kotèl ſhlu, inu je bil ſhtiri komulce velik, inu na vſakim Gruſhti je bil en Kotél.

39Inu je pet Gruſhtou poſtavil na deſni vogèl te Hiſhe, inu te druge pet na lejvi vogèl. Tu Morje pak je on poſtavil na deſſen ſprejda pruti Puldnevi.

40INu Hiram je tudi ſturil Lonce, Lopate, Medenice, inu je taku dopèrneſſel vſa dela, katera je Krajl Salomon pèr GOSPODNI Hiſhi puſtil ſturiti,

41slaſti ta dva Stebra inu te okrogle Knoffe, na téh dveih Stebreh, inu dva ſpletena Obrozha, de ſta dva okrogla Knoffa na téh Stebreh pokrivala,

42Inu ſhtiriſtu Margranovih Iabèlk na dveih ſpletenih obrozhih, vſelej dvej vèrſti Margranovih Iabelk na enim obrozhi, de ſo pokrivala ta dva knoffa na ſtebreh.

43Htimu tudi deſſet Gruſhtou, inu deſſet Kotlou vèrhu nyh.

44Inu Morje, inu dvanajſt Vollou pod Morjem.

45Inu Lonce, Lopate, inu Medenize. Inu vſe lete poſſode, katere je Hiram Krajlu Salomonu ſturil, k'Hiſhi tiga GOSPVDA, ſo bile is sgul Brona.

46Blisu pèr Iordanu je Krajl nje puſtil lyti, v'debeli Pàrſti, mej Suhotom inu Zartanom.

47Inu Salomo je puſtil vſe poſſode nesvagane, sa volo te ſilnu velike mnoshice tiga Brona.

48SAlomo je tudi ſturil vſo drugo poſſodo, katera k'Hiſhi tiga GOSPVDA ſliſhi, slaſti, en slat Altar, eno slato Myso, na kateri Kruhi tiga gledanja leshé.

49Pet Svejzhnekou na deſni roki, inu pet Svejzhnekou na levi, pred Korom, is zhiſtiga slata, slatimi Roshami, Lampami, inu Vſekalniki,

50h'timu tudi Kuppe, Sklede, Medenize, Shlice, inu Ponve, is zhiſtiga slata. Tezhaji tudi na daurih v'Hiſhi isnotraj v'tém ner Svetejſhim, inu na daurih Hiſhe tiga Templa, ſo bily slaty.

51Taku je bilu dopèrneſſenu vſe dellu, kateru je Krajl Salomo pèr Hiſhi tiga GOSPVDA delal: Inu Salomo je notèr prineſſel, kar je njega Ozha David bil poſvetil, od Srebra inu Slata, inu od Poſſod, inu je tuiſtu polushil v'Shaz Hiſhe tiga GOSPVDA.