1IOb je odgovoril, inu djal:
2Ia, jeſt dobru vém, de je timu taku, de zhlovik nemore pravizhen obſtati pruti Bogu.
3Aku ſe on hozhe shnym prepirati, taku mu on nemore na taushent eniga odgovoriti.
4On je modàr inu mogozh: Gdu je kuli kadaj ſrezho imél, kateri ſe je njemu supèr poſtavil?
5On preſtaula Gorre, prejden ſe nadjajo, katere on v'ſvoim ſerdi svrazha.
6On gane eno deshelo is nje mejſta, de nje ſtebri trepezheo.
7On Sonzu rezhe, taku neiside, inu Svésde sapezhati.
8On le ſam Nebu resproſtira, inu hodi po valuvih tiga po Morja.
9On dela Kula na Nebi, inu Rimſko palizo, inu Goſtosherzhizhe, inu Svésde pruti puldnevi.
10On velike rizhy dela, katere ſe nemogo is vpraſhati, inu zhudeſſa, katerih nej zhiſla.
11Pole, on gre mimu mene, prejden ga sagledam, inu ſe preminy, prejden jeſt saſtopim.
12Pole, kadar on hitru tje gre, gdu hozhe ſpet po njega pojti? Gdu hozhe k'njemu rezhi: Kaj delaſh?
13On je Bug, njegoviga ſerda nemore nihzhe vtolashiti, pod nym ſe morajo vklanjati offertni Goſpudje:
14Koku bi jeſt tedaj njemu odguvoril, inu beſséde naſhil pruti njemu?
15De bi jeſt lih prou imèl, taku jeſt vſaj njemu nemorem odgovoriti, inu bi moral sa mojo praudo proſsiti.
16Kadar lih klizhem, inu on mene vſliſhi, taku jeſt vſaj neverujem, de on mojo ſhtimo ſliſhi.
17Sakaj on ſe s'viharjem zhes me ſtavi, inu mi veliku ran dela pres vrshaha.
18On nepuſty mojmu duhu k'veku priti, temuzh me s'shaloſtjo ſiti.
19Aku hozhem s'mozhjo, taku je on premozhan: aku hozhem s'praudo, gdu hozhe moja prizha biti?
20Aku porezhem, de ſim pravizhèn, taku me on vſaj ferdamna: aku ſim brumèn, taku me on vſaj krivizhniga ſtury.
21Aku ſim tedaj brumén, taku ſe moja duſha neſmej tiga pooblaſtiti, jeſt neshelim dajle shivéti.
22Tu je enu, kar ſim jeſt djal: On konzha tiga brumniga inu hudobniga.
23Kadar on sazhne gajshlati, taku on prece vbye, inu ſe ſhpota téh nedolshnih iskuſhnavi.
24Ta deshela pak je dana v'tiga Hudobniga roko, de on nje Rihtarje doli tlazhi. Néli timu taku? koku bi drugazhi ſhlu?
25Moji dnevi ſo hitréſhi bily, kakòr edèn, kir tezhe, ony ſo béshali, inu néſo dobriga vidili.
26Ony ſo minili, kakòr mozhne Ladje, kakòr en Poſtojn k'Shpendij lety.
27Kadar miſlim: Ieſt hozhem mojga klagovanja posabiti, jeſt hozhem moj ſerd puſtiti, inu ſe ohladiti:
28taku ſe boim vſiga mojga betesha, ker vem, de me nepuſtiſh nedolshniga biti.
29Kadar ſim tedaj hudoban, sakaj jeſt tedaj takou marter sauman tèrpim?
30De bi ſe jeſt lih s'Snishnizo vmèl, inu bi moje roke ozhiſtil s'ſtudenzom:
31taku me boſh vſaj v'blatu tokal, inu mi bo moj gvant gàrdu ſtal.
32Sakaj on nej kakòr ſim jeſt, de bi mu mogàl odgovoriti, de bi pred Praudo vkup priſhla.
33Obeniga nej, kir bi mej nama reslozhil, ni kir bi mej naju obeju roko polushil.
34Vsami on od mene ſvojo ſhibo, inu puſti ſvoj ſtrah od mene.
35De bom mogèl govoriti, inu ſe mi nebo pred nym potreba bati, ſicer nemorem niſhtèr ſturiti, kar bi sa me bilu.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.