Psalmi 106 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 106 (105)Spokoritev ljudstva

1Aleluja.

Slavite Gospoda, ker je dober,

ker vekomaj traja njegovo usmiljenje!

2Kdo bo naštel Gospodova mogočna dela,

kdo razglasil vso njegovo hvalo?

3Blagor njim, ki se držé zapovedi,

ki vsak čas delajo, kar je prav!

4Spomni se me, Gospod, pri ljubezni do svojega ljudstva,

obišči me s svojo pomočjo,

5da bom videl srečo tvojih izvoljencev,

radoval se ob radosti tvojega ljudstva,

in se ponašal s tvojo dediščino!

6Grešili smo kakor naši očetje,

krivično smo delali, brezbožno ravnali.

7Naši očetje v Egiptu

niso razumeli tvojih čudovitih del,

niso pomnili tvoje velike ljubezni,

temveč so se upirali Najvišjemu pri Rdečem morju.

8Vendar jih je rešil zaradi svojega imena,

da je pokazal svojo moč.

9Zagrozil je Rdečemu morju, ki se je posušilo,

in jih je peljal skozi tokove kakor v puščavi,

10rešil jih je iz črtilčeve roke,

jih osvobodil iz rok sovražnika.

11In vode so pokrile njih nasprotnike:

niti eden od njih ni ostal.

12In verjeli so njegovim besedam

in peli so mu hvalo.

13Hitro so pozabili na njegova dela,

niso zaupali njegovim načrtom;

14vdali so se poželenju v puščavi,

skušali so Boga v suhi samoti.

15Dal jim je, kolikor so želeli,

vendar je poslal nanje kugo.

16Zavidali so Mojzesu v taborišču,

Aronu, Gospodovemu svetemu.

17Odprla se je zemlja in pogoltnila Datana,

zagrnila Abironovo drhal;

18ogenj se je vnel zoper to trumo:

plamen je požgal krivičnike.

19Naredili so tele ob Horebu

in molili iz zlata ulito podobo;

20svoje veličastvo so zamenjali

s podobo bika, ki travo muli.

21Pozabili so Boga, ki jih je rešil,

njega, ki je delal znamenja v Egiptu,

22čudeže v Kamovi deželi,

čudovite reči ob Rdečem morju.

23Že jih je hotel uničiti,

da ni Mojzes, njegov izvoljenec,

pri njem posredoval,

in odvrnil njegovo jezo, da jih ni uničil.

24Zaničevali so zavidno deželo,

niso verovali njegovi besedi;

25godrnjali so v svojih šotorih,

niso ubogali Gospoda.

26Zato jim je z dvignjeno roko prisegel,

da jih bo pokončal v puščavi,

27da bo razpršil njih zarod med pogane

in jih razkropil po deželah.

28Potem so se oklenili Baalfegorja

in jedli daritve mrtvih bogov.

29Izzivali so ga s svojimi dejanji

in pridrla je zoper nje nadloga.

30Toda vstal je Finees in sodil,

in nadloga je nehala;

31to se mu je štelo v zasluženje

za vse rodove na veke.

32In dražili so ga pri vodi Meribi;

zaradi njih se je Mojzesu slabo izteklo,

33ker so razdražili njegovega duha

in je s svojimi ustnicami nepremišljeno govoril.

34Niso iztrebili ljudstev,

katere jim je Bog ukazal,

35temveč so se pomešali s pogani

in se naučili njihovih del:

36častili so njih malike,

ki so jim postali past;

37darovali so svoje sinove

in svoje hčere hudobnim duhovom.

38Prelivali so nedolžno kri,

kri svojih sinov in hčerá,

ki so jih darovali kanaanskim malikom,

in dežela je bila s krvjo omadeževana.

39Oskrunili so se s svojimi deli,

prešuštvovali so s svojimi zločini.

40Zato se je Gospod razsrdil nad svojim ljudstvom,

in njegova dediščina se mu je pristudila.

41Dal jih je v roke poganom,

zagospodovali so jim ti, ki so jih črtili;

42njihovi sovražniki so jih stiskali,

upognjeni so bili pod njihov jarem.

43Velikokrat jih je osvobodil,

oni pa so ga dražili s svojimi naklepi

in se pogreznili v svoje hudobije.

44Vendar se je ozrl na njihovo stisko,

ko je slišal njihovo molitev.

45Spomnil se je v njihov blagor svoje zaveze,

postal je ginjen zaradi svoje velike dobrote;

46in dal je, da so se jih usmilili

vsi ti, ki so jih imeli ujete.

47Reši nas, Gospod, naš Bog,

zberi nas izmed narodov,

da bomo slavili tvoje sveto ime

in se ponašali s tvojo hvalo!

48Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog,

od vekov na veke!

In vse ljudstvo naj reče: »Amen!«