2 Kralji 6 - Ecumenical Edition（EKU）

Plavajoča sekira

1Preroški sinovi so rekli Elizeju: »Glej, prostor, kjer stanujemo poleg tebe, nam je pretesen.

2Naj gremo k Jordanu in si vzamemo od tam vsak po eno bruno ter si tam pripravimo bivališče.« Odgovoril je: »Pojdite!«

3Eden izmed njih pa je rekel: »Blagovoli iti s svojimi služabniki!« Odgovoril je: »Pojdem.«

4Šel je torej z njimi, in ko so prišli k Jordanu, so sekali les.

5In ko je eden izmed njih sekal bruno, mu je železo padlo v vodo. Zavpil je: »Oh, gospod! Povrh je še izposojeno.«

6Božji mož je vprašal: »Kam je padlo?« Ko mu je pokazal mesto, je urezal palico, jo vrgel tja in železo je splavalo na vrh.

7Potem je rekel: »Vzemi si ga!« In stegnil je roko ter ga vzel.

Elizej in aramska vojska

8Ko se je aramski kralj vojskoval z Izraelom, se je dogovoril s svojimi služabniki: »Na tem in tem mestu bodi moj tabor!«

9Božji mož pa je dal Izraelovemu kralju sporočiti: »Varuj se, da ne hodiš na tisto mesto, ker ondi taboré Aramci!«

10Izraelov kralj je torej poslal ljudi na mesto, ki mu ga je zaznamoval mož božji. Tako ga je svaril, da se je tam obvaroval ne samo enkrat ali dvakrat.

11Zato se je aramski kralj razsrdil. Poklical je svoje služabnike in jih vprašal: »Ali mi ne boste naznanili, kdo me izdaja Izraelovemu kralju?«

12Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril: »Ni tako, moj gospod in kralj, ampak prerok Elizej v Izraelu sporoča Izraelovemu kralju celo besede, ki jih govoriš v svoji spalnici.«

13Tedaj je velel: »Pojdite in poglejte, kje je, da ga dam prijeti!« Naznanili so mu: »Glej, v Dotainu je.«

14Poslal je torej tja konj, vóz in močno vojno krdelo. Prišli so ponoči in obdali mesto.

15Ko pa je zjutraj vstal služabnik moža božjega in stopil ven, glej, je bilo vojno krdelo okoli mesta s konji in vozovi. In rekel mu je njegov služabnik: »Oh, gospod, kaj naj storimo?«

16Odgovoril je: »Ne boj se! Kajti teh, ki so z nami, je več nego onih, ki so z njimi.«

17Nato je Elizej molil: »Gospod, odpri mu oči, da bo videl!« In Gospod je odprl služabniku oči in je videl, glej: Gora je bila polna ognjenih konj in voz okoli Elizeja.

18Ko so stopali proti njemu, je Elizej molil h Gospodu: »Udari, prosim, te ljudi s slepoto!« In udaril jih je s slepoto po Elizejevi besedi.

19Potem jim je Elizej rekel: »To ni tista pot in to ni tisto mesto. Pojdite za menoj! Pripeljem vas k možu, ki ga iščete.« In pripeljal jih je v Samarijo.

20Ko so prišli v Samarijo, je rekel Elizej: »Gospod, odpri jim oči, da bodo videli!« Gospod jim je odprl oči in so videli, a glej, bili so sredi Samarije.

21Ko jih je Izraelov kralj zagledal, je vprašal Elizeja: »Ali naj jih dam pobiti, oče?«

22Odgovoril je: »Ne pobijaj jih! Ali ne pobijaš tistih, ki si jih ujel s svojim mečem in lokom? Položi prednje kruha in vode, da bodo jedli in pili! Potem naj gredo k svojemu gospodu.«

23Pripravil jim je torej veliko gostijo. Jedli so in pili, nato jih je odpustil. In šli so k svojemu gospodu. Odslej niso več prihajala aramska krdela v Izraelovo deželo.

Lakota v obkoljeni Samariji

24Potem je aramski kralj Benadad zbral vso svojo vojsko ter šel in oblegal Samarijo.

25V Samariji je nastala velika lakota; glej, oblegali so jo tako dolgo, da je veljala oslovska glava osemdeset srebrnikov in četrt kaba čebule pet srebrnikov.

26Ko je Izraelov kralj nekoč hodil po zidu, mu je neka žena zavpila: »Pomagaj mi, moj gospod in kralj!«

27Odgovoril je: »Če ti Gospod ne pomaga, kako naj ti pomagam jaz? Mar z gumna ali tlačilnice?«

28In kralj jo je vprašal: »Kaj ti je?« Odgovorila je: »Tale žena mi je rekla: ‚Daj svojega sina, da ga sneva danes, mojega sina bova jedli jutri!‘

29Skuhali sva torej mojega sina in ga snedli. Drugi dan sem ji rekla: ‚Daj svojega sina, da ga sneva,‘ pa je svojega sina skrila.«

30Ko je kralj slišal ženine besede, si je pretrgal oblačila, in ko je šel po obzidju, je ljudstvo videlo, da ima znotraj raševino na životu.

31In je rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako še doda, če bo danes ostala glava Safatovega sina Elizeja na njem!«

32Elizej pa je sedel v svoji hiši in starešine so sedeli pri njem. Poslal je tedaj moža pred seboj, in preden je sel prišel k njemu, je rekel starešinam: »Ali vidite, da je poslal tega morilca, da mi odseka glavo? Glejte, ko pride sel, zaprite duri in se uprite v duri proti njemu. Saj se za njim že slišijo koraki njegovega gospoda.«

33Ko je z njimi še govoril, glej, je prišel kralj k njemu in rekel: »Glej, taka nesreča je prišla od Gospoda! Kaj naj še pričakujem od Gospoda?«