2 Kroniška 30 - Ecumenical Edition（EKU）

1Ezekija je poslal sle k vsemu Izraelu in Judu ter napisal pisma Efraimu in Manaseju, da bi prišli k hiši Gospodovi v Jeruzalem obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu.

2Kralj, njegovi poglavarji in ves zbor v Jeruzalemu so se odločili, da bi obhajali pasho v drugem mesecu.

3Niso je namreč mogli obhajati ob svojem času,30,3 ob svojem času. To je 14. dan prvega meseca, nisana, prim. 2 Mz 12,6. ker se še ni posvetilo zadosti duhovnikov in se ljudstvo še ni zbralo v Jeruzalemu.

4To se je prav zdelo kralju in vsemu zboru.

5Sklenili so razglasiti po vsem Izraelu od Bersabe do Dana, naj pridejo obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu. Kajti mnogi je niso obhajali, kakor je bilo predpisano.

6Hitri sli so šli s pismi kralja in njegovih poglavarjev po vsem Izraelu in Judu ter so po kraljevem ukazu oznanili: »Izraelovi sinovi, vrnite se h Gospodu, Bogu Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu, da se zopet obrne k vam, ki ste se rešili iz roke asirskih kraljev in ste še ostali!

7Ne bodite kakor vaši očetje in kakor vaši bratje, ki so odpadli od Gospoda, Boga svojih očetov, tako da jih je naredil za predmet groze, kakor sami vidite!

8Zdaj torej ne bodite trdovratni kakor vaši očetje; podajte roko Gospodu in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, ter služite Gospodu, svojemu Bogu, da se odvrne od vas srd njegove jeze!

9Kajti, ako se boste povrnili h Gospodu, bodo vaši bratje in sinovi našli usmiljenje pri tistih, ki so jih odpeljali v sužnost, in se bodo vrnili v to deželo. Kajti milostljiv in usmiljen je Gospod, vaš Bog, in ne bo obrnil svojega obličja od vas, če se povrnete k njemu.«

10In hitri sli so hiteli od mesta do mesta po Efraimovi in Manasejevi deželi in tja do Zabulona; toda zasmehovali so jih in zasramovali.

11Le nekateri možje iz Aserja, Manaseja in Zabulona so se ponižali ter prišli v Jeruzalem.

12Tudi v Judu je delovala roka Boga, ki jim je dal, da so se enodušno odzvali pozivu, ki ga je po Gospodovem naročilu dal kralj s poglavarji.

13Zbralo se je torej v Jeruzalemu mnogo ljudstva, da bi obhajali v drugem mesecu praznik opresnikov; bil je zelo velik zbor.

14Vzdignili so se in podrli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu; prav tako so odpravili vse kadilne oltarje ter jih pometali v Cedronsko dolino.

15Štirinajsti dan drugega meseca so zaklali pasho. Duhovniki in leviti so se čutili osramočene, zato so se posvetili in so darovali žgalne daritve v hiši Gospodovi.

16Zavzeli so svoje mesto po predpisih, zanje danih v postavi božjega moža Mojzesa. Duhovniki so kropili s krvjo, ki so jim jo podajali leviti.

17Ker jih je v zboru bilo veliko, ki se niso bili posvetili, so leviti klali velikonočna jagnjeta za vse, ki niso bili čisti, da so jih posvetili Gospodu.

18Velik del ljudstva, mnogi iz Efraima, Manaseja, Isaharja in Zabulona se niso očistili, ampak so jedli velikonočno jagnje proti predpisu. Toda zanje je prosil Ezekija in molil: »Gospod, ki je dobrotljiv, naj odpusti

19vsem, ki s pripravljenim srcem iščejo Boga, Gospoda, Boga svojih očetov, čeprav ne s čistostjo, ki se spodobi svetišču.«

20Gospod je uslišal Ezekija in prizanesel ljudstvu.

21Tako so obhajali Izraelovi sinovi, ki so se znašli v Jeruzalemu, z velikim veseljem sedem dni praznik opresnikov; leviti in duhovniki so peli Gospodu dan na dan na vso moč hvalospeve v čast Gospodu.

22Ezekija je prijazno govoril z vsemi leviti, ki so pokazali dobro razumevanje za Gospoda. Praznik so dovršili v sedmih dneh: opravljali mirovne daritve in hvalili Gospoda, Boga svojih očetov.

23Ves zbor je sklenil praznovati še nadaljnjih sedem dni in praznovali so še sedem dni z veseljem.

24Kajti Judov kralj Ezekija je podaril zboru tisoč juncev in sedem tisoč ovac, poglavarji pa so podarili zboru tisoč juncev in deset tisoč ovac; tedaj se je veliko duhovnikov posvetilo.

25Veselil se je ves Judov zbor, duhovniki, leviti in vsa množica tistih, ki so prišli iz Izraela, kakor tudi tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele ali bili naseljeni v Judu.

26V Jeruzalemu je bilo veliko veselje; kajti kaj takega ni bilo v Jeruzalemu od časa Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja.

27Potem so vstali duhovniki-leviti in ljudstvo blagoslovili. Uslišan je bil njih glas, in njih molitev je prišla do nebes, do njegovega svetega prebivališča.