Job 10 - Ecumenical Edition（EKU）

Ne vem, zakaj trpim

1Studi se mi moje življenje,

zato se hočem prepustiti tožbi nad njim,

govoriti hočem v bridkosti svoje duše!

2Rečem Bogu: »Ne obsojaj me,

povej mi, zakaj se pravdaš z mano!

3Je li dobro zate, da delaš silo,

da zavračaš delo svojih rok,

a naklep brezbožnih pospešuješ?

4Imaš li mesene oči,

ali vidiš le tako, kot človek vidi?

5So li tvoji dnevi kakor človeški dnevi,

ali tvoja leta kakor leta moža,

6da iščeš pri meni krivdo

in raziskuješ pri meni greh,

7četudi veš, da nisem brezbožnik

in me nihče ne reši iz tvoje roke?

8Tvoje roke so me oblikovale in naredile;

potem pa si se obrnil, da bi me uničil.

9Spomni se, da si me iz ila naredil

in me boš zopet v prah spremenil!

10Ali me nisi ulil ko mleko

in me strdil ko sir?

11S kožo in z mesom si me oblekel,

s kostmi in kitami me sklenil.

12Življenje polno milosti si mi podelil

in tvoja skrb je obvarovala mojega duha.

13A to si skril v svojem srcu;

vem, da je bilo tole že v tvojih mislih.

14Če bi grešil, bi prežal name

in mi ne bi oprostil krivde.

15Če bi bil brezbožen, gorje mi!

In če bi bil pravičen, bi vendar ne dvignil svoje glave,

nasičen s sramoto in napojen z bedo;

16in če bi jo dvignil, bi me preganjal kakor leva

in zopet bi delal strašne reči na meni,

17bi povabil nove priče zoper mene,

bi še povečal svojo jezo name,

vedno nova krdela bi šla v boj proti meni.

18Zakaj si me spravil iz materinega telesa?

O da sem umrl, da me ne bi bilo videlo oko!

19Potem bi bil, kakor bi me ne bilo,

iz materinega telesa v grob prenesen.

20Ali ni malo dni mojega življenja?

Nehaj in me pusti, da se še malo razvedrim,

21preden odidem brez vrnitve

v deželo temne smrtne sence,

22v deželo mračno ko polnoč,

polno smrtne sence in nereda,

kjer je sij temi podoben!«