1Kliči vendar! Je li kdo, ki bi ti odgovoril?
Ali na koga izmed svetnikov bi se obrnil?
2Zakaj neumneža ubija nevolja
in strast mori bedaka.
3Neumneža sem videl vkoreninjenega,
a hipoma se je zrušila njegova hiša.
4Brez pomoči so njegovi otroci
in zatirani pri vratih brez obrambe.
5Njegovo žetev bi lačnež pojedel,
tudi izmed trnja jo izpuli;
žejni hrepené po njegovem premoženju.
6Zakaj iz prahu ne prihaja nesreča
in iz zemlje ne raste nadloga;
7ampak človek povzroča nesrečo,
kakor iskre kvišku letijo.
Sreča v Bogu8Jaz pa bi šel k Bogu,
svojo zadevo bi predložil Bogu,
9ki dela velike in nedoumljive reči,
polne čudežev brez števila;
10daje dež na zemljo
in pošilja vodo na polja;
11ponižne povišuje
in žalostne dviga k sreči;
12uničuje naklepe zvitih,
tako da njih roke ne izvršé nič pravega;
13ukanja modre v njih prekanjenosti,
da se izjalovi načrt zvijačnih;
14ti naleté podnevi na temo
in opoldne tavajo kakor ponoči;
15on rešuje pred mečem njihovih ust
in iz roke zatiralca siromake.
16Tako ima ubožec upanje,
krivica pa mora zapreti svoja usta.
17Glej, srečen človek, ki ga Bog poučuje!
Opomina Vsemogočnega ne zavračaj!
18On zadaja rane, pa jih tudi obvezuje,
on udari, njegove roke pa ozdravljajo.
19Iz šestih nadlog te bo rešil
in v sedmi te ne bo nič hudega zadelo.
20V lakoti te bo rešil smrti
in v vojski iz oblasti meča.
21Pred šibo jezika boš obvarovan,
če pride opustošenje, se ne boš bal.
22Opustošenju in lakoti se boš smejal
in poljskih zveri se ne boš bal.
23Zakaj s poljskim kamenjem boš imel zavezo
in poljske zveri bodo v miru s teboj.
24Spoznal boš, da ima mir tvoj šotor,
ogledoval boš svojo hišo in nič ti ne manjka.
25Videl boš, da se množi tvoj zarod
in tvoji potomci kakor trava na zemlji.
26V zreli starosti pojdeš v grob,
kakor se žitna kopica dviga ob svojem času.
27Glej, to smo raziskali, tako je:
ti pa poslušaj in uvidi sebi v dobro!
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.