1 Kralji 18 - Ecumenical Edition（EKU）

Božja sodba na Karmelu

1Veliko časa potem, v tretjem letu, je prišla Eliju Gospodova beseda: »Pojdi in se pokaži Ahabu; dal bom namreč dežja na zemljo!«

2Elija je torej šel, da bi se pokazal Ahabu.

Ko je lakota v Samariji vedno huje pritiskala,

3je poklical Ahab hišnega oskrbnika Abdija. Abdija pa je zelo častil Gospoda.

4Ko je namreč Jezabela morila Gospodove preroke, je vzel Abdija sto prerokov, jih skril petdeset v eni in petdeset v drugi votlini ter jih živil s kruhom in vodo.

5Ahab je torej velel Abdiju: »Pojdi po deželi k vsem studencem in potokom! Morda le najdemo trave, da ohranimo konje in mezge pri življenju in nam nobena žival ne pogine.«

6Razdelila sta si torej deželo, da bi jo prehodila. Ahab je šel po eni poti zase, Abdija pa je šel po drugi poti zase.

7Ko je bil Abdija na poti, glej, mu je prišel nasproti Elija. Ko ga je spoznal, je padel na obraz in rekel: »Ali si ti, moj gospod Elija?«

8Odgovoril mu je: »Sem. Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Elija je tu!‘«

9On pa je odvrnil: »Kaj sem se pregrešil, da izročaš svojega služabnika Ahabu v roke, da me umori?

10Kakor resnično živi Gospod, tvoj Bog, ni ga naroda ne kraljestva, kjer te moj gospod ne bi bil dal iskati. In ako so rekli: ‚Ni ga tukaj!‘ je zaprisegel kraljestvo ali narod, da te niso našli.

11In zdaj praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: Elija je tu!‘

12Ako od tebe odidem, te bo duh Gospodov ne vem kam odnesel. In če te pojdem Ahabu naznanit, pa te ne najde, me bo umoril. Tvoj služabnik je vendar častil Gospoda od mladih nog.

13Ali mojemu gospodu ni znano, kaj sem storil, ko je Jezabela morila Gospodove preroke? Izmed Gospodovih prerokov sem jih skril sto, petdeset v eni in petdeset v drugi votlini ter jih živil s kruhom in vodo.

14In zdaj praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: Elija je tu!‘ Saj me bo umoril!«

15Elija je pa odvrnil: »Kakor resnično živi Gospod nad vojskami, kateremu služim, še danes se mu bom pokazal.«

16Abdija je torej šel Ahabu naproti in mu to naznanil. In Ahab je šel Eliju naproti.

17Ko je Ahab Elija zagledal, mu je Ahab rekel: »Si li ti tisti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?«

18Odgovoril je: »Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, ampak ti in hiša tvojega očeta, ker ste zapustili Gospodove zapovedi in si šel za Baali.

19Zdaj pa daj zbrati pri meni na gori Karmelu ves Izrael, tudi štiristo petdeset Baalovih prerokov in štiristo prerokov Ašere, ki jedo od Jezabeline mize!«

20Ahab je poslal sle k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na gori Karmelu.

21Tedaj je stopil Elija pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal, hodite za tem!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo.

22Nato je Elija rekel ljudstvu: »Jaz sem ostal sam izmed Gospodovih prerokov. Baalovih prerokov pa je štiristo petdeset.

23Naj nam dajo dva vola. Ti naj si izberejo enega vola, ga razsekajo in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo. Jaz bom pripravil drugega vola in ga položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil.

24Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical ime Gospodovo! In bog, kateri bo odgovoril z ognjem, ta bodi Bog!« Odvrnilo je vse ljudstvo in reklo: »Prav je tako!«

25Elija je torej rekel Baalovim prerokom: »Izberite si enega vola in ga pripravite prvi, ker vas je več! Kličite ime svojega boga, ognja pa ne podtikajte!«

26Vzeli so vola, ki jim ga je bil prepustil, ga pripravili in klicali Baalovo ime od jutra do poldneva: »Baal, usliši nas!« A ni bilo glasu ne odgovora. Pri tem so poskakovali okoli oltarja, ki so ga bili naredili.

27Ko je bilo že poldne, jih je Elija zasmehoval z besedami: »Vpijte na ves glas! Saj je vendar bog! Morda se je zamislil ali je zaposlen ali je odpotoval; morda spi in se bo potem prebudil.«

28Vpili so torej na ves glas in so se, kakor je pri njih navada, zarezovali z noži in sulicami, da je tekla po njih kri.

29Ko je minulo poldne, so besneli do časa, ko se daruje večerna daritev. Toda ni bilo glasu ne odgovora ne uslišanja.

30Tedaj je Elija velel vsemu ljudstvu: »Pristopite k meni!« Ko je k njemu pristopilo vse ljudstvo, je popravil Gospodov oltar, ki je bil razdrt.

31Elija je vzel dvanajst kamnov po številu rodov sinov Jakoba, ki mu je prišla beseda Gospodova: »Izrael bodi tvoje ime!«

32S kamni je napravil oltar v imenu Gospodovem in naredil okoli oltarja jarek, ki bi držal dve merici žita.

33Naložil je drva, razsekal vola in ga položil na drva.

34Nato je velel: »Napolnite štiri vrče z vodo in jo izlijte na žgalno daritev in na drva!« Potem je velel: »Storite to drugič!« Ko so storili drugič, je velel: »Storite še tretjič!« In storili so tretjič,

35tako da je voda tekla okoli oltarja. Tudi jarek je napolnil z vodo.

36Ob času, ko se daruje večerna daritev, je pristopil prerok Elija in govoril: »Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, pokaži danes, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi!

37Usliši me, Gospod, usliši me, da spozna to ljudstvo, da si ti, Jahve, Bog in da si ti spreobrnil njih srca!«

38Tedaj je padel ogenj Gospodov in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter polizal vodo v jarku.

39Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in govorilo: »Jahve je Bog! Jahve je Bog!«

40Elija jim je pa velel: »Primite Baalove preroke! Nobeden izmed njih naj ne uide.« Prijeli so jih in Elija jih je popeljal k potoku Kisonu ter jih tam pobil.

41Nato je Elija rekel Ahabu: »Stopi gor, jej in pij! Kajti že se sliši šumenje dežja.«

42In Ahab je šel jest in pit. Elija pa je stopil na vrh Karmela, se sklonil k zemlji in del obraz med kolena.

43Potem je rekel svojemu služabniku: »Pojdi, poglej proti morju!« Šel je, pogledal in javil: »Nič ni.« Odgovoril je: »Vrni se sedemkrat tja!«

44Sedmič je javil: »Glej, oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška roka.« Tedaj je velel: »Pojdi in povej Ahabu: ‚Zaprezi in se odpelji, da te dež ne ujame!‘«

45Kot bi trenil, so nebo zagrnili hudourni oblaki in se je ulila ploha. Ahab je sedel na voz in odrinil v Jezrael.

46Nad Elija pa je prišla roka Gospodova, opasal si je ledja in tekel pred Ahabom do vhoda v Jezrael.