Psalmi 102 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 102 (101)Molitev v nesreči

1Molitev stiskanega, ki onemogel pred Gospodom hoče potožiti svojo tesnobo.

2Gospod, usliši mojo molitev,

moj klic naj pride k tebi!

3Ne skrivaj svojega obličja pred mano

ob dnevu moje stiske!

Nagni k meni svoje uho;

ko te kličem, me hitro usliši!

4Zakaj moji dnevi izginjajo kot dim,

moje kosti žgo ko žerjavica;

5zvenel sem kot trava, moje srce se suši,

svoj kruh pozabljam jesti;

6od mojega silnega vzdihovanja

mi lepi koža na mojih kosteh.

7Podoben sem pelikanu v puščavi,

postal sem ko skovir v razvalinah;

8brez sna sem in vzdihujem

kakor osamela ptica na strehi;

9neprestano se mi rogajo moji sovražniki,

ti, ki divjajo zoper mene, kolnejo z mojim imenom.

10Pepel je moj kruh, ki ga uživam,

svojo pijačo mešam s solzami

11zaradi tvoje jeze in togote,

ker si me vzdignil in nato vrgel;

12moji dnevi so kot senca, ki se daljša,

sušim se ko trava.

13Ti pa, Gospod, ostaneš na veke,

tvoj spomin od roda do roda.

14Vzdigni se, bodi milostljiv Sionu;

zakaj čas je, da se ga usmiliš, ker je prišla ura.

15Saj tvoji hlapci ljubijo njegove kamne,

smilijo se jim njegove razvaline.

16Narodi bodo tvoje ime, o Gospod, častili,

in vsi kralji zemlje priznavali tvoje veličastvo;

17ko Gospod zopet pozida Sion,

se prikaže v svojem veličastvu,

18se obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

19To naj se zapiše za prihodnji rod,

naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

20zakaj Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča,

z nebes je pogledal na zemljo,

21da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti,

22da bi Gospodovo ime oznanjali na Sionu

in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

23ko se hkrati zberejo ljudstva

in kraljestva, da bi služila Gospodu.

24Sredi pota je zlomil moje moči,

skrajšal moje dneve.

25Pravim: »Moj Bog, ne jemlji me proč v sredini mojih dni;

tvoja leta trajajo v vse rodove.

26V davnini si zemljo utemeljil,

in delo tvojih rok je nebo;

27oba bosta prešla, ti pa ostaneš,

vse se postara kakor oblačilo;

kakor obleko, ki se menja, ju boš zamenjal,

28ti pa si isti in tvoja leta nimajo konca.«

29Sinovi tvojih hlapcev bodo prebivali varni

in njih zarod bo obstal pred teboj.