Job 1 - Ecumenical Edition（EKU）

UvodJobova čednost in sreča

1V deželi Us je živel mož po imenu Job. Ta mož je bil brezgrajen in pravičen, bal se je Boga in se vzdrževal hudega.

2Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere.

3Imel je sedem tisoč ovac, tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in silno mnogo služinčadi; ta mož je bil večji ko vsi sinovi Vzhoda.

4Njegovi sinovi pa so imeli navado, da so obhajali gostijo v hiši vsakega ob zanj določenem času in so vabili tudi svoje tri sestre, da so jedle in pile z njimi.

5Ko so se zvrstili dnevi gostije, je Job pošiljal ponje in jih očiščeval; zgodaj zjutraj je vstajal in daroval žgalne daritve po številu vseh njih. Zakaj Job je mislil: »Morda so grešili moji sinovi in žalili Boga v svojih srcih!« Tako je Job vsakikrat delal.

Satan pred Bogom

6Zgodilo se je nekega dne, da so prišli sinovi božji in stopili pred Gospoda; tudi satan jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

16Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Ogenj božji je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

17Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so postavili tri krdela, planili na kamele, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

18Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino.

19In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave, pretresel štiri vogle hiše, da se je sesula na otroke in so umrli. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

20Tedaj je Job vstal in pretrgal svoje oblačilo, si ostrigel glavo, padel na tla in molil:

21»Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem tja.1,21 nag se povrnem tja. K materi vseh, v zemljo. Prd 5,14. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime!«

22Pri vsem tem Job ni grešil in ni nič nespodobnega rekel proti Bogu.