1 Samuel 21 - Ecumenical Edition（EKU）

1Potem se je David vzdignil in odšel, Jonatan pa se je vrnil v mesto.

David v Nobu

2David je prišel v Nob k duhovniku Ahimeleku. Ahimelek pa je prišel prestrašen Davidu naproti in mu rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?«

3David je odgovoril duhovniku Ahimeleku: »Kralj mi je dal naročilo in mi velel: ‚Nihče naj ne zve, zakaj te pošiljam in kaj sem ti naročil.‘ Zato sem služabnike naročil na ta in ta kraj.

4Zdaj pa, kaj imaš pri roki? Daj mi pet hlebov kruha ali kar koli se najde!«

5Duhovnik je Davidu odvrnil: »Navadnega kruha nimam pri roki, ampak le posvečeni kruh21,5 posvečeni kruh. Tako imenovani »hlebi obličja« (2 Mz 25,30), t. j. 12 hlebov, ki so jih vsak teden položili kot daritev na mizo pred božje »obličje«, pred Boga. Uživati so jih smeli le duhovniki (3 Mz 24,5–9). Tu se dela izjema za laike. Prim. Mt 12,3–4. je tu. Če so se mladeniči le zdržali žen!«

6David je duhovniku odgovoril: »Da. Žen smo se včeraj in predvčerajšnjim zdržali. Ko sem odhajal, so bila telesa mladeničev sveta. Dasi je naše podjetje navadno, so gotovo danes na telesu sveti.«

7Tedaj mu je dal duhovnik posvečenega kruha; kajti tam ni bilo drugega kruha kakor položni hlebi, ki so jih jemali izpred Gospodovega obličja, da so na dan, ko so jih odvzeli, položili sveže hlebe.

8Tisti dan je bil tam pred obličjem Gospodovim neki mož izmed Savlovih pastirjev, Edomec z imenom Doeg, nadzornik Savlovih pastirjev.

9David je rekel Ahimeleku: »Nimaš li tu pri roki sulice ali meča? Nisem namreč vzel s seboj ne svojega meča ne svojega orožja, ker je bilo kraljevo povelje nujno.«

10Duhovnik je odgovoril: »Glej, meč Filistejca Goljata, ki si ga ubil v Terebintovi dolini, je zavit v sukno za naramnikom! Če si ga hočeš vzeti, ga vzemi! Kajti drugega razen tega ni.« David je dejal: »Ni mu enakega, daj mi ga!«

David v Getu

11David se je vzdignil in pobegnil tisti dan pred Savlom ter prišel k Akisu, kralju v Getu.

12Akisovi služabniki so mu rekli: »Ali ni to David, kralj dežele? Ali niso temu z rajanjem izmenoma tole pele:

‚Savel jih je pobil tisoč,

David pa deset tisoč.‘«

13David si je vzel to govorjenje k srcu ter se silno bal Akisa, kralja v Getu.

14Zato se je delal blaznega pred njimi in besnel v njihovih rokah, praskal po vratnicah in cedil sline po svoji bradi.

15Tedaj je Akis rekel svojim služabnikom: »Glejte, vidite, da je mož blazen! Čemu ste ga privedli k meni?

16Mar mi manjka blaznih, da ste tega privedli, da bi blaznel pred menoj? Tale naj pride v mojo hišo?«