Psalmi 39 - Ecumenical Edition（EKU）

Psalm 39 (38)Človekova bednost

1Zborovodju, za Idituna, psalm, Davidov.

2Dejal sem: pazil bom na svoja pota,

da se ne pregrešim z jezikom;

usta si bom obrzdal,

dokler je brezbožnik pred menoj.

3Onemel sem in molčal, človek brez sreče;

a moja bolečina se je razvnemala.

4Srce je zažarelo v meni,

ko sem razmišljal, je ogenj zagorel,

in moj jezik je spregovoril:

5»Daj mi vedeti, Gospod, moj konec,

kolika je mera mojih dni,

da bom vedel, kako minljiv sem!«

6Glej, malo dlani dolge si naredil moje dni

in moje življenje je kot nič pred teboj;

le kot dih je vsak človek,

7le kot senca preide človek,

le za prazen nič se vznemirja,

kopiči, a ne ve, kdo bo pobral.

8In zdaj, Gospod, česa naj pričakujem?

Moje zaupanje je v tebi.

9Reši me vseh mojih hudobij,

ne dajaj me neumnežu v zasramovanje!

10Umolknil sem, ne odprem svojih ust;

zakaj ti si to naredil.

11Odvrni od mene svoj udarec,

pod tvojo silno roko omagujem!

12S kaznijo pokoriš človeka za krivdo,

uničuješ kakor molj, kar mu je dragoceno:

vsak človek je le kakor dih.

13Sliši mojo molitev, o Gospod!

Prisluhni mojemu vpitju,

ne bodi gluh za moj jok!

Zakaj le gost sem pri tebi,

tujec kot vsi moji očetje.

14Obrni oči od mene, da se razvedrim,

preden bom šel in me ne bo več!