1Ko je preteklo leto, ob času, ko hodijo kralji na vojsko, je David odposlal Joaba in z njim svoje hlapce ter vse Izraelce. Opustošili so deželo Amonovih sinov ter oblegali Rabo. David pa je ostal v Jeruzalemu.
2Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve palače. Tedaj je videl s strehe ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa.
3David je dal pozvedovati o ženi. Rekli so: »Ali ni to Eliamova hči Betsabeja, žena Hetejca Urija?«
4Nato je David poslal sle in jo dal pripeljati. Ko je prišla k njemu, je bil pri njej. Ko se je očistila svoje nečistote, se je vrnila v svojo hišo.
5Ko je žena spočela, je dala Davidu naznaniti: »Spočela sem.«
6Tedaj je David sporočil Joabu: »Pošlji k meni Hetejca Urija!« Joab je poslal Urija k Davidu.
7Ko je Urija prišel k njemu, je David vprašal, kako se godi Joabu, kako se godi vojakom in kaki so uspehi boja.
8Potem je David rekel Uriju: »Pojdi v svojo hišo in si umij noge!« Ko je Urija odšel iz kraljeve palače, je prišlo za njim kraljevo jedilo.
9Urija pa je spal pri vratih kraljeve palače s hlapci svojega gospoda in ni šel v svojo hišo.
10Davidu so naznanili: »Urija ni šel v svojo hišo.« Tedaj je David vprašal Urija: »Nisi li prišel s pota? Zakaj nisi šel v svojo hišo?«
11Urija je Davidu odgovoril: »Skrinja, Izrael in Juda bivajo v šotorih. Tudi moj gospod Joab in hlapci mojega gospoda taboré na polju. In jaz naj bi šel v svojo hišo, da bi jedel in pil in spal pri svoji ženi? Kakor resnično živiš in kakor resnično živi tvoja duša, tega ne storim!«
12Tedaj je David rekel Uriju: »Ostani še danes tu! Jutri te odpošljem.« Tako je ostal Urija tisti in naslednji dan v Jeruzalemu.
13David ga je povabil, da je pred njim jedel in pil, ter ga je upijanil. Toda zvečer je odšel spat na svoje ležišče pri hlapcih svojega gospoda in ni šel v svojo hišo.
14Zjutraj je napisal David Joabu pismo in ga poslal po Uriju.
15V pismu je napisal: »Postavite Urija spredaj v najhujši boj! Potem se umaknite od njega, da bo zadet in bo umrl!«
16Ko je tedaj Joab oblegal mesto, je postavil Urija na kraj, o katerem je vedel, da so tam junaški možje.
17Ko so planili možje iz mesta in se bojevali z Joabom, so padli nekateri izmed vojakov, izmed Davidovih hlapcev. Tudi Hetejec Urija je umrl.
18Joab je dal Davidu vse sporočiti, kar se je zgodilo v boju.
19Ukazal je slu: »Ko poveš kralju do konca vse, kar se je zgodilo,
20in če se kralj razsrdi in ti poreče: ‚Zakaj ste se za boj tako približali mestu? Ali niste vedeli, da bodo streljali z obzidja?
21Kdo je ubil Jerobaalovega sina Abimeleka? Ni li vrgla žena nanj gornjega mlinskega kamna z obzidja, da je umrl v Tebesu? Zakaj ste se tako približali obzidju?‘ – tedaj reci: ‚Tudi tvoj hlapec Hetejec Urija je umrl.‘«
22Sel je odšel in prišel ter povedal Davidu vse, kar mu je Joab naročil.
23Sel je rekel Davidu: »Možje so bili močnejši ko mi in so planili na nas na polje. Potisnili smo jih nazaj do mestnih vrat.
24Strelci pa so streljali z obzidja na tvoje hlapce. Nekateri izmed kraljevih hlapcev so padli. Tudi tvoj hlapec Hetejec Urija je umrl.«
25David je slu odgovoril: »Tako povej Joabu: ‚Ne ženi si tega k srcu! Kajti meč žre zdaj tako, zdaj tako. Le bojuj se pogumno zoper mesto in ga razdeni!‘ Tako ga ohrabri!«
26Ko je Urijeva žena slišala, da je njen mož Urija umrl, je žalovala po svojem soprogu.
27Ko je minilo žalovanje, jo je dal David pripeljati v svojo hišo. Postala je njegova žena in mu rodila sina. Gospodu pa ni bilo všeč, kar je David storil.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.