5 Mojzes 29 - Ecumenical Edition（EKU）

1Mojzes je sklical ves Izrael ter jim rekel: »Videli ste vse, kar je storil Gospod pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:

2velike preskušnje, ki so jih videle tvoje oči, tista velika znamenja in čudeže.

3Toda Gospod vam ni dal do današnjega dneva srca, da bi umelo, in oči, da bi videle, in ušes, da bi slišala.

4Vodil sem vas štirideset let po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla z vas in tvoje obuvalo ti ni razpadlo z noge.

5Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz, Gospod, vaš Bog.

6Ko ste prišli v ta kraj, sta šla Sehon, kralj v Hesebonu, in Og, kralj v Basanu, nam nasproti v boj, pa smo ju pobili.

7Zavzeli smo njuno deželo in jo dali v dedino Rubenovcem in Gadovcem in polovici Manasejevega rodu.

8Držite se torej besed te zaveze in jih spolnjujte, da boste imeli uspeh pri vsem, česar se lotite!

9Danes stojite vi vsi pred Gospodom, svojim Bogom, vaši poglavarji, sodniki, starešine in voditelji, vsi Izraelovi možje,

10vaši otroci, vaše žene, tudi tvoj tujec, ki biva sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do onega, ki ti nosi vodo,

11da vstopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,

12da te postavi danes za svoje ljudstvo in da bo on sam tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

13Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami,

14ampak tudi s tistimi, ki stojijo danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, in s tistimi, ki jih danes ni tukaj z nami.

Svarilo pred neposlušnostjo

15Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi med narodi, mimo katerih ste šli.

16Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.

17Med vami naj ne bo moža ali žene ali družine ali rodu, čigar srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, in šlo služit bogovom onih narodov. Med vami naj ne bo korenine, ki rodi strup in pelin.

18Naj si nihče, ki sliši besede te zakletve, ne obeta v svojem srcu blagoslova, češ: ‚Dobro mi bo, čeprav hodim v zakrknjenosti svojega srca.‘ To bi pogubilo, kar je namakanega, obenem z osušenim.

19Takemu Gospod ne bo hotel odpustiti, ampak takrat se bo vnela Gospodova jeza in gorečnost zoper tega človeka in zadela ga bo vsa kletev, ki je zapisana v tej knjigi, in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba.

20Gospod ga bo izločil v pogubljenje izmed vseh Izraelovih rodov po vseh prekletstvih zaveze, zapisane v tej knjigi postave.

21Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami, in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je Gospod udaril,

22da je žveplo in sol in pogorišče vsa njena zemlja; ne obseva se, ne poganja in nikaka trava na njej ne raste in je kakor razdejanje, s katerim je Gospod v svoji jezi in togoti udaril Sodomo in Gomoro, Adamo in Seboim;

23tedaj bodo vsi narodi vpraševali: ‚Zakaj je Gospod tej deželi tako storil? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?‘

24In odgovarjali bodo: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele,

25in ker so šli in služili drugim bogovom in jih molili, bogove, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil.

26Zato se je razvnela Gospodova jeza zoper to deželo, da je spravil nadnjo vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi.

27Zato jih je Gospod izruval iz njihove zemlje v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.‘

28Skrivne reči so pri Gospodu, našem Bogu, razodete reči pa so za nas in naše otroke vekomaj, da bi spolnjevali vse besede te postave.«