2 Mojzes 4 - Ecumenical Edition（EKU）

Znamenja Mojzesovega poslanstva

1Mojzes je spet spregovoril in rekel: »Glej, ne bodo mi verjeli in me ne poslušali, ampak bodo rekli: ‚Jahve se ti ni prikazal.‘«

2Gospod mu je rekel: »Kaj je to v tvoji roki?« Odgovoril je: »Palica.«

3In je velel: »Vrzi jo na tla!« Vrgel jo je na tla in spremenila se je v kačo. Mojzes je zbežal pred njo.

4Gospod pa je Mojzesu rekel: »Stegni roko in primi jo za rep!« Stegnil je roko in jo prijel in v njegovi roki se je spremenila v palico. –

5»Da bodo verjeli, da se ti je prikazal Jahve, Bog njih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.«

6Gospod mu je dalje rekel: »Vtakni svojo roko v nedrje!« In vtaknil je roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil ven, glej, je bila roka gobava ko sneg.

7Potem je rekel: »Vtakni spet roko v nedrje!« – Vtaknil je zopet roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil iz nedrja, glej, je bila zopet kakor drugo njegovo meso. –

8»Če ti ne bodo verjeli in ne poslušali na prvo znamenje, bodo verjeli na drugo znamenje.

9Če pa ne bodo verjeli niti na ti dve znamenji in te ne poslušali, tedaj vzemi vode iz reke ter jo izlij na suho! In voda, ki jo boš zajel iz reke, se bo na suhem spremenila v kri.«

Aron, Mojzesov tolmač

10Tedaj je Mojzes rekel Gospodu: »Prosim, Gospod, jaz nisem zgovoren, ne prej, ne odkar si spregovoril s svojim hlapcem; kajti imam okorna usta in okoren jezik.«

11Gospod pa mu je odvrnil: »Kdo naredi človeku usta ali kdo stori nemega ali gluhega ali videčega ali slepega? Ali ne jaz, Gospod?

12Zdaj torej pojdi! Jaz bom s tvojimi usti in te bom učil, kaj govôri.«

13Odgovoril je: »Prosim, Gospod, pošlji, kogar hočeš poslati.«

14Tedaj se je Gospod razsrdil na Mojzesa in rekel: »Ali nimaš brata Arona, levita? Vem, da dobro govori. In glej, gre ti tudi že naproti in ko te zagleda, se bo razveselil v svojem srcu.

15Govori njemu in polagaj besede v njegova usta! In jaz bom s tvojimi usti in z njegovimi usti in vaju bom učil, kaj storita.

16On bo zate govoril ljudstvu in on bo tvoja usta in ti mu boš namesto Boga!

17To palico pa vzemi v roko in z njo boš delal znamenja!«

Mojzes se vrne v Egipt

18Nato je Mojzes šel in se vrnil k svojemu tastu Jetru ter mu rekel: »Naj grem, prosim, in se povrnem k svojim bratom v Egiptu, da pogledam, ali so še živi.« Jetro je odgovoril Mojzesu: »Pojdi v miru!«

19Gospod je namreč rekel Mojzesu v Madianu: »Pojdi, vrni se v Egipt! Kajti pomrli so vsi možje, ki so ti stregli po življenju.«

20Mojzes je torej vzel svojo ženo in svoja sinova, jih posadil na osla ter se vračal v egiptovsko deželo. Tudi božjo palico je vzel Mojzes v roko.

21Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Ker se vračaš v Egipt, glej: vse čudeže, ki sem jih položil v tvojo roko, stôri pred faraonom! Jaz pa zakrknem njegovo srce, da ne bo odpustil ljudstva.

22Potem povej faraonu: ‚Tako govori Jahve: Moj prvorojenec je Izrael.

23Zato ti pravim: Odpusti mojega sina, da mi bo služil! Če ga pa nočeš odpustiti, glej, usmrtim tvojega prvorojenca.‘«

24Ko je bil na potu, mu je v prenočišču Gospod prišel naproti in mu zagrozil s smrtjo.

25Sefora pa je vzela oster kamen, obrezala prednjo kožico svojega sina, se dotaknila z njo njegovih nog ter rekla: »Krvav ženin si mi!«

26Potem ga je pustil. Takrat je rekla »krvav ženin« zaradi obrezovanja.

27Gospod pa je rekel Aronu: »Pojdi Mojzesu naproti v puščavo!« Šel je in ga srečal pri božji gori ter ga poljubil.

28Mojzes je sporočil Aronu vse besede Gospodove, s katerimi ga je poslal, in vsa znamenja, ki mu jih je naročil.

29Potem sta šla Mojzes in Aron ter zbrala vse starešine Izraelovih sinov.

30Aron je govoril vse besede, ki jih je Gospod rekel Mojzesu, in delal znamenja vpričo ljudstva.

31In ljudstvo je verjelo. Ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove sinove in videl njihovo stisko, so se priklonili in vrgli na tla.