Jozue 14 - Ecumenical Edition（EKU）

2. Trije veliki rodovi zahodno od JordanaUvod

1To je, kar so dobili Izraelovi sinovi v dedino v kanaanski deželi, kar so jim razdelili v dedino duhovnik Eleazar in Nunov sin Jozue in rodovinski poglavarji Izraelovih sinov;

2po žrebu so jim razdelili dedino, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesu, deveterim rodovom in polovici rodu.

3Kajti dvema rodovoma in polovici rodu je dal Mojzes dedino onkraj Jordana; levitom pa ni dal nobene dedine med njimi.

4Kajti Jožefova sinova sta bila dva rodova, Manase in Efraim. Levitom pa niso dali deleža v deželi, ampak samo mesta za prebivanje in pašnike zraven za njihovo živino in njihove črede.

5Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili ter deželo razdelili.

Kalebov delež

6Tedaj so pristopili Judovi sinovi k Jozuetu v Galgali, in Jefonov sin Kaleb, Kenezejec, mu je rekel: »Ti veš to, kar je govoril Gospod Mojzesu, možu božjemu, zastran mene in tebe v Kadesbarnah.

7Štirideset let sem imel, ko me je poslal Gospodov služabnik Mojzes iz Kadesbarn ogledovat deželo in prinesel sem mu poročilo po svojem prepričanju.

8Moji bratje pa, ki so šli z menoj, so preplašili srce ljudstvu, medtem ko sem se jaz natančno držal Gospoda, svojega Boga.

9Tisti dan je Mojzes prisegel: ‚Resnično, ta dežela, po kateri je stopala tvoja noga, bodi kot dedina tvoja in tvojih sinov na veke, ker si se natančno držal Gospoda, mojega Boga!‘

10In zdaj, glej, me je Gospod ohranil pri življenju, kakor je obljubil, teh petinštirideset let, odkar je Gospod govoril to besedo Mojzesu, ko je Izrael hodil po puščavi; in zdaj, glej, imam danes petinosemdeset let.

11Še danes sem tako močan kakor tisti dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, taka je moja moč sedaj, če se je treba bojevati in odhajati in prihajati.

12In sedaj mi daj to pogorje, o katerem je Gospod tisti dan govoril; saj si sam slišal takrat, da so tam Enakovci in velika utrjena mesta; morda bo Gospod z menoj, da jih preženem, kakor je Gospod obljubil!«

13Jozue ga je blagoslovil in dal Hebron v dedino Jefonovemu sinu Kalebu.

14Zato je Hebron kot dedina Jefonovega sina Kaleba, Kenezejca, do današnjega dne, ker se je natančno držal Gospoda, Izraelovega Boga.

15Hebron pa se je prej imenoval Arbejevo mesto; ta je bil največji mož med Enakovci. In dežela je počivala od vojske.