Job 16 - Ecumenical Edition（EKU）

Jobov četrti odgovorNadležni tolažniki

1Nato je Job odgovoril in rekel:

2Takih reči sem že dosti slišal,

vi vsi ste nadležni tolažniki.

3Bo li konec praznim marnjam?

Ali kaj te draži, da mi tako odgovarjaš?

4Tudi jaz bi mogel govoriti kakor vi,

ko bi vi bili na mojem mestu.

Lepe besede bi na vas naslovil

in nad vami z glavo majal.

5Osrčeval bi vas s svojimi usti

in sožalje mojih ustnic bi vas tešilo.

6Če govorim, ne preneha moja bolečina;

in če molčim, kako bi potem odšla od mene?

7Res, zdaj me je izčrpala moja muka;

vsa moja soseska me je popadla,

8pričuje in se dviga proti meni,

me obtožuje v obraz.

9Njena jeza mi zadaje rane in me napada,

škriplje z zobmi zoper mene,

moj sovražnik ostri svoje oči nad mano.

10Odpirajo proti meni svoja usta,

z zasramovanjem me bijejo po mojih licih,

vsi skupaj se zbirajo zoper mene.

11Bog me je izročil hudobnežu

in me pahnil v roke brezbožnežev.

12Mirno sem živel, pa me je stresel,

me zgrabil za tilnik in me raztreščil;

postavil me je sebi za tarčo.

13Obletavajo me njegove puščice,

brez prizanašanja mi prebada ledja,

moj žolč razliva po zemlji.

14Rano za rano odpira na meni,

zagnal se je v mene kakor vojni junak.

15Raševnik sem si sešil za svojo kožo,

svoj ponos sem upognil v prah.

16Moj obraz se je pordečil od joka

in na mojih trepalnicah je smrtna senca,

17dasi ni bilo krivice na mojih rokah

in je bila moja molitev čista.

V nebesih je priča zame

18O zemlja, ne pokrivaj moje krvi

in naj ne bo počivališča za moje vpitje!

19Tudi zdaj je še, glejte, v nebesih priča zame

in moj pričevalec je na višavah.

20Moj zagovornik je moj klic k Bogu,

ko prelivam pred njim svoje solze.

21On možu pridobiva pravico nasproti Bogu

in človeku proti njegovemu bližnjemu.

22Zakaj le še malo let bo prišlo

in odšel bom po stezi brez vrnitve.