1 Kralji 19 - Ecumenical Edition（EKU）

Elija na Horebu

1Ahab je naznanil Jezabeli vse, kar je Elija storil in kako je z mečem pomoril vse preroke.

2Jezabela pa je poslala sla k Eliju s sporočilom: »Tako mi naj storé bogovi in tako še dodajo, če jutri ob tem času ne bom storila tebi, kakor si ti slehernemu izmed njih!«

3Ker se je bal, je vstal in odšel, da bi si rešil življenje.

Ko je prišel v Bersabo Judovo, je pustil ondi svojega služabnika.

4Sam pa je šel dalje v puščavo dan hoda. In ko je prišel tja, je sédel pod bodičevje in si želel smrti. Dejal je: »Dovolj mi je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje! Kajti nisem boljši kot moji očetje.«

5Potem je legel in zaspal pod bodičevjem. In glej, angel se ga je dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej!«

6Ozrl se je in glej, ob njegovi glavi je bil podpepelnik in vrč vode. Jedel je in pil pa zopet zaspal.

7Angel Gospodov pa je še drugič prišel, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej! Sicer je pot zate predolga.«

8Vstal je, jedel in pil ter potoval v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči do božje gore Horeba.

9Tam je stopil v votlino in ondi prebival. A glej, prišla mu je beseda Gospodova. Vprašal ga je: »Kaj delaš tu, Elija?«

10Odgovoril je: »Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; kajti Izraelci so zapustili tvojo zavezo, razdrli tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

11Odvrnil je: »Pojdi ven in se ustopi na gori pred Gospoda!« In glej, Gospod je šel mimo. Strašen in silen veter, ki cepi gore in lomi skale, je bil pred Gospodom. Gospod ni bil v vetru. Za vetrom je bil potres. Gospod ni bil v potresu.

12In za potresom ogenj. A Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tiho, lahno šumljanje.19,12 tiho, lahno šumljanje. Nevihta, potres, bliskanje, so pojavi, s katerimi je Bog razodel svojo navzočnost ob sinajski zavezi, 2 Mz 19. Tu so le znaki njegovega mimohoda. Lahno šumljanje tihega vetra pa je simbol božje duhovnosti in prisrčnosti njegovih pogovorov s preroki, ne pa božje mehkobe in nedejavnosti, kakor se često napačno tolmači. To dokazujejo strašna božja naročila v v. 15–17.

13Ko je Elija to slišal, si je zagrnil obraz s svojim plaščem, šel ven ter se ustopil ob vhodu v votlino. In glej, nagovoril ga je glas in ga vprašal: »Kaj delaš tu, Elija?«

14Odgovoril je: »Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; kajti Izraelci so zapustili tvojo zavezo, razdrli tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

15Gospod mu je odvrnil: »Pojdi, vrni se na svojo pot po puščavi v Damask! Ko prideš tja, mazili Hazaela za kralja nad Aramom!

16Namsijevega sina Jehuja mazili za kralja nad Izraelom in Safatovega sina Elizeja iz Abelmehule mazili za preroka namesto sebe!

17Kdor bo ubežal Hazaelovemu meču, ga bo umoril Jehu; in kdor bo ubežal Jehujevemu meču, ga bo umoril Elizej.

18Pustil pa bom v Izraelu sedem tisoč mož: vse, ki niso pripogibali kolen pred Baalom, in vse, katerih usta ga niso poljubljala.«

19Odšel je od ondod in našel Safatovega sina Elizeja, ko je oral. Pred seboj je imel dvanajst jarmov volov in bil sam pri dvanajstem. Elija je stopil k njemu in vrgel nanj svoj plašč.19,19 vrgel nanj svoj plašč. Plašč je simbol osebe, ki ga nosi, in njegove lastninske pravice. Vrhu tega je bila z Elijevim plaščem povezana božja čudežna moč, prim. 2 Kr 2,8. Elija si pridobi pravico nad Elizejem, in ta mu sledi.

20In popustil je vole, hitel za Elijem in rekel: »Prosim, naj se še poslovim od očeta in matere, potem pojdem za teboj!« Odgovoril mu je: »Pojdi, vrni se! Kaj sem ti storil?«

21Tedaj je odšel od njega zopet nazaj, vzel dva vola in ju zaklal. Z volovsko opremo je skuhal njuno meso in ga dal ljudem jesti. Nato je vstal, šel za Elijem in postal njegov služabnik.