1 Samuel 1 - Ecumenical Edition（EKU）

I. SamuelSamuelovo rojstvo

1Bil je mož iz Ramataimsofima, z Efraimskega pogorja – ime mu je bilo Elkana – Efraimovec, sin Jerohama, sinu Eliuja, sinu Tohuja, sinu Sufa.

2Imel je dve ženi; eni je bilo ime Ana, drugi pa Fenena; Fenena je imela otroke, Ana pa ni imela otrok.

3Mož je hodil leto za letom iz svojega mesta molit in darovat Gospodu nad vojskami

12In ko je dolgo molila pred Gospodom, je Heli pazil na njena usta.

13Ana je namreč govorila v svojem srcu, le njene ustnice so se gibale, njenega glasu pa ni bilo slišati; zato je Heli mislil, da je pijana.

14Heli ji je torej rekel: »Doklej boš pijana? Strezni se od svojega vina!«

15Ana je odvrnila: »Ne, moj gospod; nesrečna žena sem; vina in opojne pijače nisem pila, temveč svoje srce sem izlila pred Gospodom.

16Nikar ne imej svoje dekle za hudobno žensko! Kajti zaradi svoje prevelike žalosti in bridkosti sem doslej govorila.«

17Heli je odgovoril: »Pojdi v miru! Izraelov Bog naj ti izpolni prošnjo, s katero si se nanj obrnila.«

18Rekla je: »Naj najde tvoja dekla milost pred tvojimi očmi!« In žena je šla svojo pot. Jedla je in ni bila več potrta.

19Zjutraj so zgodaj vstali in molili pred Gospodom. Potem so se vrnili in prišli na svoj dom v Ramato. Elkana je spoznal svojo ženo Ano in Gospod se je je spomnil.

20Ana je spočela in rodila sina, ko je preteklo leto; dala mu je ime Samuel, govoreč: »Od Gospoda sem ga izprosila.«

21Tedaj je šel mož Elkana z vso svojo družino, da bi daroval Gospodu vsakoletno daritev in to, kar je obljubil.

22Ana pa ni šla; rekla je namreč svojemu možu: »Šele ko bo deček odstavljen, ga popeljem, da se prikaže pred Gospodovim obličjem in vedno tam ostane.«

23Njen mož Elkana ji je odgovoril: »Stori, kar se ti prav zdi! Ostani, dokler ga ne odstaviš! Gospod naj spolni svojo besedo!« Žena je ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila.

24Ko ga je odstavila, ga je peljala s seboj s triletnim juncem vred in z efo moke in z mehom vina ter ga privedla v Gospodovo hišo v Silo; deček pa je bil še zelo mlad.

25Zaklali so junca, in dečka pripeljali k Heliju.

26Ana je rekla: »Prosim, moj gospod! Kakor resnično živiš, moj gospod, jaz sem žena, ki sem tu pri tebi stala in molila h Gospodu.

27Za tega dečka sem molila in Gospod mi je spolnil prošnjo, s katero sem se nanj obrnila.

28Zato ga tudi jaz izročam Gospodu; vse dni svojega življenja naj bo Gospodu posvečen.« Potem so ondi molili Gospoda.