Sodniki 21 - Ecumenical Edition（EKU）

Obnova Benjaminovega rodu

1Izraelci so v Masfi prisegli: »Nihče izmed nas ne sme dati svoje hčere Benjaminovcu za ženo.«

2Ko pa je prišlo ljudstvo v Betel in ostalo tam pred Bogom do večera, so povzdignili svoj glas in začeli na ves glas jokati.

3Rekli so: »Zakaj, Gospod, Izraelov Bog, se je to zgodilo v Izraelu, da danes manjka od Izraela en rod?«

4Drugo jutro pa je ljudstvo zgodaj vstalo in postavili so tam oltar ter darovali žgalne in mirovne daritve.

5In Izraelovi sinovi so rekli: »Kdo izmed vseh Izraelovih rodov ni prišel na zbor h Gospodu?« Kajti zoper tistega, ki ne bi bil prišel h Gospodu v Masfo, so slovesno prisegli, govoreč: »Umreti mora!«

6Izraelovim sinovom je bilo žal za brata Benjamina in so rekli: »Iztrebljen je danes en rod iz Izraela!

7Kaj naj storimo z njimi, ki so preostali, zaradi žen, ko smo prisegli pri Gospodu, da jim ne bomo dali nobene izmed svojih hčerá za žene?«

8Zato so rekli: »Kdo izmed Izraelovih rodov ni prišel h Gospodu v Masfo?« In glej, iz Jabesa v Galaadu ni nihče prišel v tabor na zbor.

9Ljudstvo so namreč pregledali in glej, tam ni bilo nikogar izmed prebivalcev galaadskega Jabesa.

10Tja je poslala občina dvanajst tisoč najhrabrejših mož in jim ukazala: »Pojdite in pobijte z ostrim mečem prebivalce galaadskega Jabesa, tudi žene in otroke!

11In to je, kar storite: Nad vsakim moškim in nad vsako žensko, ki je moža spoznala, izvršite zakletev!«

12Med prebivalci galaadskega Jabesa so našli štiristo devic, ki moža niso spoznale, in so jih pripeljali v tabor v Silo v kanaanski deželi.

13Nato je vsa občina poslala sporočila Benjaminovim sinovom, ki so bili pri Remonski skali, in jim ponudila mir.

14V tistem času so se Benjaminovci vrnili in dali so jim ženske, ki so jih pustili pri življenju izmed žensk galaadskega Jabesa; toda ni jih bilo zadosti zanje.

15Ljudstvu je bilo tedaj žal za Benjamina, ker je Gospod naredil razpoko med Izraelovimi rodovi.

16In starešine občine so rekli: »Kaj naj storimo s preostalimi zaradi žen? Kajti iz Benjamina so žene iztrebljene.«

17Dejali so: »Delež teh, ki so se rešili, naj ostane Benjaminu, da se ne iztrebi rod iz Izraela.

18Toda mi jim ne moremo dati žen izmed svojih hčerá, ker so Izraelovi sinovi prisegli: ‚Preklet bodi, kdor da Benjaminu ženo!‘«

19Rekli so torej: »Glejte, Gospodov praznik21,19 Gospodov praznik. Eden izmed treh letnih praznikov (2 Mz 23,14–16), najbrž šotorski praznik. je vsako leto v Silu, ki je severno od Betela, vzhodno od ceste, ki drži iz Betela v Sihem, in južno od Lebone.«

20In naročili so Benjaminovim sinovom: »Pojdite in prežite v vinogradih!

21Potem pazite! In glejte, ko pridejo hčere iz Sila rajat, tedaj planite iz vinogradov in si ugrabite vsak svojo ženo izmed hčerá iz Sila ter pojdite v Benjaminovo deželo.

22Če pa se pridejo njihovi očetje ali njihovi bratje k nam pritoževat, jim porečemo: ‚Pustite nam jih! Kajti v boju nismo dobili za vsakega žene. Kajti vi jim jih niste dali, da bi bili zdaj krivi.‘«

23Benjaminovi sinovi so tako storili. Vzeli so žene po svojem številu izmed plesalk, ki so jih ugrabili. Potem so šli in se vrnili v svojo dedino, pozidali mesta in prebivali v njih.

24Tudi Izraelovi sinovi so se tisti čas od tam razšli, vsak v svoj rod in k svoji rodovini. Odšli so od tam, vsak v svojo dedino.

25Tiste dni ni bilo kralja v Izraelu; vsakdo je delal, kar se mu je prav zdelo.