1In Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ‚Stegni svojo roko s palico nad reke, prekope in mlake in privedi žabe nad egiptovsko deželo!‘«
2Aron je stegnil roko nad egiptovske vode in žabe so prišle ter pokrile egiptovsko deželo.
3Toda čarovniki so s svojimi čari naredili enako: privedli so žabe nad egiptovsko deželo.
4Tedaj je poklical faraon Mojzesa in Arona ter rekel: »Prosita Jahveja, da odpravi žabe od mene in od mojega ljudstva, in odpustil bom ljudi, da opravijo daritve Jahveju.«
5Mojzes je rekel faraonu: »Določi mi, za kdaj naj prosim zate, za tvoje služabnike in ljudstvo, da se odpravijo žabe od tebe in od tvojih hiš, tako da ostanejo samo v Nilu!«
6Odgovoril je: »Za jutri!« Dejal je: »Po tvoji besedi, da spoznaš, da ni nikogar, kakor je Jahve, naš Bog.
7Žabe se bodo umaknile od tebe in od tvojih hiš, od tvojih služabnikov in od tvojega ljudstva; samo v Nilu bodo še ostale.«
8Mojzes in Aron sta odšla izpred faraona. Mojzes pa je vpil h Gospodu zaradi obljube, ki jo je glede žab dal faraonu.
9In Gospod je storil po Mojzesovi besedi; žabe so poginile po hišah, po pristavah in po poljih.
10Nagrabili so jih na kupe in kupe, in dežela se je zasmradila.
11Ko pa je faraon videl, da je odleglo, je zakrknil svoje srce in ju ni poslušal, kakor je Gospod napovedal.
Komarji12Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ‚Stegni svojo palico in udari prah zemlje in spremenil se bo v komarje po vsej egiptovski deželi!‘«
13Storila sta tako; Aron je stegnil roko s palico in udaril prah zemlje in bili so komarji na ljudeh in na živini: ves prah zemlje se je spremenil v komarje po vsej egiptovski deželi.
14Čarovniki so s svojimi čari ravno tako storili, da bi naredili komarje, pa niso mogli. Tako so bili komarji na ljudeh in na živini.
15In čarovniki so rekli faraonu: »To je prst božji!« Faraonovo srce pa se je zakrknilo in ju ni poslušal, kakor je Gospod napovedal.
Muhe16Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Jutri navsezgodaj vstani in stopi pred faraona – glej, šel bo k vodi – ter mu reci: Tako govori Jahve: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!
17Kajti ako mojega ljudstva ne odpustiš, glej, pošljem muhe nadte, nad tvoje služabnike, nad ljudstvo in hiše; in hiše Egipčanov kakor tudi zemlja, ki na njej bivajo, bodo polne muh.
18Ta dan pa izločim gesensko deželo, ki v njej prebiva moje ljudstvo, tako da tam ne bo muh, da spoznaš, da sem jaz Jahve v sredi dežele.
19Razloček naredim med svojim ljudstvom in tvojim ljudstvom; jutri bo to znamenje.‘«
20Gospod je storil tako; in prišlo je silno veliko muh v hišo faraonovo in v hiše njegovih služabnikov in po vsej egiptovski deželi; in dežela je silno trpela zaradi muh.
21Tedaj je faraon poklical Mojzesa in Arona ter rekel: »Pojdite, darujte svojemu Bogu v deželi!«
22Mojzes je odgovoril: »Ne kaže, da bi tako storili; kajti daritve, ki jih opravljamo svojemu Bogu Jahveju, so Egipčanom gnusoba; glej, če bi pred očmi Egipčanov opravljali daritve, ki so jim gnusoba, ali nas ne bodo kamnali?
23Tri dni hoda daleč v puščavo hočemo iti, da opravimo daritve svojemu Bogu Jahveju, kakor nam je zapovedal.«
24Faraon je odgovoril: »Odpustim vas, da opravite svojemu Bogu Jahveju daritve v puščavi, samo ne hodite predaleč; prosite zame!«
25Mojzes je dejal: »Glej, odidem izpred tebe in prosil bom Jahveja. In jutri se umaknejo muhe od faraona, od njegovih služabnikov in njegovega ljudstva; samo faraon naj več ne vara, da ne bi odpustil ljudstva, da opravi Jahveju daritve.«
26Mojzes je odšel izpred faraona in prosil Gospoda.
27In Gospod je storil po Mojzesovi besedi ter umaknil muhe od faraona, od njegovih služabnikov in njegovega ljudstva; niti ena ni ostala.
28Faraon pa je zakrknil svoje srce tudi to pot in ljudstva ni odpustil.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.