4 Mojzes 31 - Ecumenical Edition（EKU）

Poraz Madiancev

1Gospod je govoril Mojzesu:

2»Maščuj se za Izraelove sinove nad Madianci; potem boš pridružen svojemu ljudstvu!«

3Nato je Mojzes ljudstvu govoril: »Oborožite izmed sebe može za vojsko, da pojdejo nad Madiance, da izvršé Gospodovo maščevanje nad Madianci!

4Pošljite na vojsko po tisoč iz vsakega rodu izmed vseh Izraelovih rodov!«

5Tedaj so od Izraelovih tisočev nabrali po tisoč mož iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojsko.

6In Mojzes jih je poslal, po tisoč iz vsakega rodu, na vojsko, in z njimi Fineesa, sina duhovnika Eleazarja, ki je imel s seboj svete priprave in bučne trombe.

7Šli so v boj zoper Madiance, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, in pobili so vse moške.

8Poleg drugih, ki so jih pobili, so ubili tudi madianske kralje: Evija, Rekema, Sura, Hura in Rebeja, pet madianskih kraljev; tudi Beorjevega sina Balaama so ubili z mečem.

9Ujeli so Izraelovi sinovi madianske žene in njihove otroke; vso njih živino in vse črede in vse imetje pa so ugrabili.

10Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so pokončali z ognjem.

11In vzeli so ves rop in ves plen, ljudi in živino,

12ter pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k občini Izraelovih sinov ujetnike in plen in rop v tabor na moabskih planjavah, ki so ob Jordanu nasproti Jerihi.

13Mojzes in duhovnik Eleazar in vsi knezi občine so jim šli ven iz tabora naproti.

14Mojzes pa se je razsrdil nad vojvodi vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz vojske.

15Mojzes jim je rekel: »Vse žene ste pustili pri življenju!

16Glejte, te so po Balaamovem nasvetu zapeljale Izraelove sinove k nezvestobi nasproti Gospodu zaradi Fegorja, tako da je prišla nadloga nad Gospodovo občino.

17Zdaj torej pobijte vse dečke in ubijte vse ženske, ki so moža spoznale!

18Vsa dekleta pa, ki še niso moža spoznala, pustite pri življenju zase!

19Vi pa ostanite zunaj tabora sedem dni; vsi, ki ste koga ubili, in vsi, ki ste se ubitega dotaknili, se očiščujte tretji in sedmi dan, vi in vaši ujetniki!

20Očistite tudi vsa oblačila in vso opravo iz kože in vso pripravo iz kozje dlake in vse lesene posode!«

21Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so prišli iz vojske: »To je postavna določba, ki jo je Gospod dal Mojzesu:

22Zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,

23vse, kar more priti v ogenj, naj gre skoz ogenj in bo čisto; samo z očiščevalno vodo naj se očisti; vse pa, kar ne more priti v ogenj, naj gre skoz vodo!

24In sedmi dan si operite oblačila in boste čisti; potem smete priti v tabor!«

25Gospod je rekel Mojzesu:

26»Preštejte ugrabljeni plen, ljudi in živino, ti in duhovnik Eleazar in družinski poglavarji občine!

27Polovico plena razdeli med bojevnike, ki so šli na vojsko, in drugo polovico med vso drugo občino!

28Vzemi pa od bojevnikov, ki so šli na vojsko, davek za Gospoda, po eno glavo od petsto ljudi, govedi, oslov in drobnice;

29od njihove polovice vzemi to in daj duhovniku Eleazarju kot dar dviganja za Gospoda!

30Od polovice, ki je Izraelovih sinov, pa vzemi po eno glavo od petdesetih ljudi, govedi, oslov in drobnice, sploh vse živine, in daj to levitom, ki oskrbujejo službo pri Gospodovem šotoru!«

31Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

32Ostalo pa je od plena, ki so si ga bojevniki zase priborili: šeststo petinsedemdeset tisoč glav drobnice,

33dvainsedemdeset tisoč goved,

34enainšestdeset tisoč oslov,

35in od ljudi skupno dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moža.

36Polovica, delež tistih, ki so bili šli na vojsko, je znašala: tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice;

37davek za Gospoda od drobnice je znašal šeststo petinsedemdeset glav;

38dalje šestintrideset tisoč goved, in od tega davek za Gospoda dvainsedemdeset glav;

39potem trideset tisoč petsto oslov, in od tega davek za Gospoda enainšestdeset glav;

40končno šestnajst tisoč ljudi, in od njih davek za Gospoda dvaintrideset oseb.

41Mojzes je torej dal davek kot dar dviganja za Gospoda duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

42Od polovice plena za Izraelove sinove, ki jo je Mojzes ločil od polovice za bojevnike –

43polovica, ki je pripadla občini, je znašala: tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice,

44šestintrideset tisoč goved,

45trideset tisoč petsto oslov,

46in šestnajst tisoč ljudi –,

47od te polovice za Izraelove sinove je torej vzel Mojzes po eno glavo od petdesetih ljudi in živine in jih dal levitom, ki so oskrbovali službo pri Gospodovem šotoru, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

48Tedaj so k Mojzesu pristopili vojvodi, ki so bili postavljeni čez tisočnije vojske, tisočniki in stotniki,

49in so Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki so prešteli vse bojevnike, ki so bili pod našim poveljstvom, in ne pogreša se izmed nas niti eden.

50Zato prinašamo kot dar za Gospoda, kar je kdo našel zlatnine: zapestnic in zaponk, prstanov, uhanov in ogrlic, da zadobimo spravo pred Gospodom.«

51In vzela sta Mojzes in duhovnik Eleazar od njih zlato, vsakovrstno umetno izdelano zlatnino.

52Bilo pa je vsega zlata, ki so ga kot dar dviganja darovali za Gospoda tisočniki in stotniki, šestnajst tisoč sedemsto petdeset seklov.

53Bojevniki pa so vsak za sebe naplenili.

54Vzela sta torej Mojzes in duhovnik Eleazar zlato od tisočnikov in stotnikov in ga nesla v shodni šotor kot spomin za Izraelove sinove pred Gospodom.