Jozue 6 - Ecumenical Edition（EKU）

Padec in zakletev Jerihe

1Jeriha se je zaprla in je ostala zaprta zaradi Izraelovih sinov; nihče ni hodil ven in nihče noter.

2Tedaj je Gospod rekel Jozuetu: »Glej, dajem ti v roke Jeriho in njenega kralja in junaške bojevnike.

3Obkrožite mesto vsi bojevniki, gredoč enkrat okoli mesta; tako delaj šest dni!

4Sedem duhovnikov naj nese pred skrinjo sedem tromb iz ovnovih rogov. Sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat in duhovniki naj trobijo na trombe!

5Ko bodo trobili na ovnov rog, naj vse ljudstvo, ko zaslišite glas trombe, zažene velik bojni krik in mestno obzidje se bo sesulo in ljudstvo naj vstopi, vsak prav tam, kjer stoji.«

6Nunov sin Jozue je poklical duhovnike in jim rekel: »Nesite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj pred skrinjo Gospodovo nese sedem tromb iz ovnovih rogov!«

7Ljudstvu pa je rekel: »Pojdite in obkrožite mesto, bojevniki naj gredo pred skrinjo Gospodovo!«

8In zgodilo se je tako, kakor je Jozue ljudstvu povedal. Sedem duhovnikov s sedmimi trombami iz ovnovih rogov je šlo pred Gospodom in trobilo na trombe, skrinja Gospodove zaveze pa je šla za njimi.

9Bojevniki so šli pred duhovniki, ki so trobili na trombe, zadnje čete pa so šle za skrinjo med neprestanim tróbljenjem na trombe.

10Ljudstvu pa je Jozue ukazal: »Ne smete zagnati bojnega krika, ne dati slišati svojega glasu, še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam porečem: ‚Kričite!‘ Tedaj zaženite bojni krik!«

11Tako je šla skrinja Gospodova okoli mesta enkrat; potem so šli v šotorišče in so v šotorišču prenočili.

12Drugo jutro je Jozue zgodaj vstal. Duhovniki so nesli skrinjo Gospodovo.

13Sedem duhovnikov s sedmimi trombami iz ovnovih rogov je šlo pred skrinjo Gospodovo in neprestano trobilo na trombe. Bojevniki so šli pred njimi, zadnja krdela pa so šla za skrinjo Gospodovo med neprestanim tróbljenjem na trombe.

14In tako so šli drugi dan enkrat okoli mesta in se zopet vrnili v šotorišče. Tako so delali šest dni.

15Sedmi dan so zgodaj vstali, ko je zasvitala jutranja zarja, in šli tako sedemkrat okoli mesta; samo ta dan so sedemkrat obkrožili mesto.

16Ko so duhovniki sedmič zatrobili na trombe, je Jozue rekel ljudstvu: »Kričite! Kajti Gospod vam je dal mesto.

17Mesto sámo in vse, kar je v njem, bodi predmet zakletve6,17 predmet zakletve. Zakletev (hebr. herem) zahteva, da se zmagovalec odpove vsemu plenu in ga posveti božanstvu: ljudje in živali se usmrtijo, vrednosti se izročijo svetišču. To je kultno dejanje, pravilo svete vojne (5 Mz 7,1–2; 20,13sl.; 1 Sam 15,3). Kršitev zakletve je bogokletno, kaznivo dejanje (Joz 7; prim. 1 Sam 15,16–23). Zakletev ni bila izjema v Izraelu: moabski kralj Mesa na svoji kamniti sohi izjavlja, da je vzel izraelsko mesto Nebo in z zakletvijo »vse določil za smrt Astarti-Kamosu«, sedem tisoč ljudi. To prvotno pojmovanje bo korigirala ob koncu stara zaveza (Mdr 1,13) in nato zlasti nova zaveza (Mt 5,44–45). za Gospoda! Le hotnica Rahaba naj ostane pri življenju, sama in vsi, ki so z njo v hiši, ker je skrila sla, ki smo ju bili poslali.

18Vi pa se varujte tega, kar je predmet zakletve, da se ne polakomnite in ne vzamete kaj zakletega! Sicer bi Izraelovemu šotorišču nakopali zakletev in ga pahnili v nesrečo.

19Vse srebro in zlato in bronaste in železne priprave naj se posveté Gospodu; pridejo naj v Gospodov zaklad.«

20Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik med tróbljenjem na trombe. Ko je namreč ljudstvo zaslišalo glas trombe, je zagnalo velik bojni krik in obzidje se je sesulo in ljudstvo je stopilo v mesto, vsak prav tam, kjer je stal: tako so zavzeli mesto.

21Z zakletvijo so pokončali vse, kar je bilo v mestu, može in žene, mlade in stare, vole, drobnico in osle, z ostrim mečem.

22Tistima možema pa, ki sta ogledala deželo, je rekel Jozue: »Pojdita v hišo tiste hotnice in odpeljita od ondod ženo z vsemi njenimi svojci, kakor sta ji prisegla!«

23In mlada oglednika sta šla in odpeljala Rahabo in njenega očeta in mater in brate in vse svojce; vse njene sorodnike sta odpeljala in jih pustila zunaj Izraelovega šotorišča.

24Mesto pa so požgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem; samo srebro in zlato in bronaste in železne priprave so dali v zaklad hiše Gospodove.

25Hotnico Rahabo pa in rodbino njenega očeta in vse njene svojce je Jozue ohranil pri življenju. Prebivala je med Izraelci do današnjega dne, ker je skrila sla, ki ju je Jozue poslal ogledovat Jeriho.

26Tisti čas je Jozue prisegel: »Preklet bodi pred Gospodom mož, ki bi vstal in pozidal to mesto Jeriho: za ceno svojega prvorojenca naj mu položi temelj in za ceno svojega najmlajšega naj mu postavi vrata!«

27Tako je bil Gospod z Jozuetom in glas o njem je šel po vsej deželi.