Sodniki 5 - Ecumenical Edition（EKU）

Deborina pesem

1Tisti dan je pela Debora z Abinoemovim sinom Barakom takole:

2»Knezi so vodili Izraela,

voljno je bilo ljudstvo:

zato slavite Gospoda!

3Slišite, kralji,

poslušajte, vladarji!

Pojem Gospodu,

prepevam Gospodu, Izraelovemu Bogu.

4Ko si izšel, Gospod, iz Seira,

ko si se vzdignil z edomske poljane,

se je zemlja tresla,

so nebesa rosila,

so oblaki rosili vodo,

5so se gore majale pred Gospodom,

Sinaj pred Gospodom, Izraelovim Bogom.

6V dnevih Anatovega sina Samgarja in v dnevih Jahele

so bile ceste prazne,

tisti, ki so sicer hodili po gladkih stezah,

so stopali po stranskih potih.

7Zginili so voditelji v Izraelu, zginili,

dokler se nisem vzdignila jaz, Debora,

dokler se nisem vzdignila kot mati v Izraelu.

8Izvolili so si nove bogove.

Zato je bila vojna pred vrati.

A videti ni bilo ne ščita ne kopja

med štiridesetimi tisoči v Izraelu.

9Moje srce je z izraelskimi knezi

in s temi, ki so bili voljni med ljudstvom:

zato slavite Gospoda!

10Ki jezdite na belih oslicah,

ki na preprogah sedite,

ki hodite po potih: pojte

11glasneje od klica pastirjev pri napajališču!

Zdaj naj se opeva Gospodova zmaga,

zmaga njegove moči v Izraelu,

ko je šlo k vratom Gospodovo ljudstvo.

12Vzdigni se, vzdigni, Debora!

Vzdigni se, vzdigni, zapoj hvalospev!

Vstani, Barak!

Ujemi si ujetnike, sin Abinoemov!

13Ostanek plemenitih, stopi zdaj dol!

Gospodovo ljudstvo, stopi mi dol s temi junaki!

14Z Efraima grejo v dolino

za tabo, Benjamin, s tvojimi borci.

Iz Mahirja stopajo knezi,

iz Zabulona voditelji z žezlom.

15Isaharjevi vojvodi so z Deboro.

Neftali pa je z Barakom združen:

za njim drvijo v dolino.

V Rubenovih krajih so dolgi posveti.

16‚Zakaj sediš v ograjah

in poslušaš čred beketanje?‘

V Rubenovih krajih so dolgi posveti.

17Galaad onkraj Jordana počiva.

In Dan – zakaj se mudi pri ladjah?

Aser sedi na morskem obrežju

in počiva ob svojih zalivih.

18Le Zabulon, ljudstvo, žrtvuje v smrt svoje življenje

in Neftali na višinah poljane.

19Kralji pridejo in se borijo,

zdaj se borijo kanaanski kralji

pri Tanaku ob vodah magedskih.

A v plen ne dobijo nič srebra.

20Z neba sem se bojujejo zvezde,

s svojih tirov se bojujejo zoper Sisara.

21Potok Kison jih odnaša,

potok bitk, potok Kison.

O duša moja, z močjo nastopaj!

22Že peketajo konjev kopita,

ker dirjajo, dirjajo njihovi borci.

23‚Preklinjajte Meroz,‘ pravi angel Gospodov,

‚preklinjajte hudo njegove prebivalce,

ker niso prišli na pomoč Gospodu,

na pomoč Gospodu z junaki!‘

24Blagoslovljena pred vsemi ženami bodi Jahela,

žena Kinejca Haberja,

blagoslovljena pred vsemi ženami v šotoru!

25Vode zaprosi, ponudi mu mleka,

smetane mu prinese v dragoceni skodelici.

26Njena levica pa seže po klinu,

njena desnica po kladivu kladivarjev.

In udari po Sisaru, prebije mu glavo,

stre in prebode mu sence.

27Pri njenih nogah se zvije, pade, se zvrne;

pri njenih nogah se zgrudi in zruši:

kjer se je zgrudil, tam obleži mrtev.

28Skozi okno gleda in toži

Sisarova mati skozi omrežje:

‚Kaj se mudi njega voz, da ne pride?

Kaj se kasnijo koraki njega vprege?‘

29Izmed njenih kneginj najmodrejša ji odgovarja,

in ona sama si odgovor ponavlja:

30‚Niso li dobili, ne delijo li plena?

Eno ali dve dekleti vsakemu možu.

Plen: pisana oblačila za Sisara.

Plen: pisana oblačila, pisana ruta.

Ena obleka, dve ruti za moj vrat.‘

31Tako naj zginejo, Gospod,

vsi sovražniki tvoji.

Kateri pa ga ljubijo, naj bodo ko sonce,

ko vzhaja v svoji moči.«

In dežela je imela štirideset let mir.