2 Kralji 18 - Ecumenical Edition（EKU）

VII. Zadnja doba kraljestva JudaJudovski kralj Ezekija(716–687)

1V tretjem letu Elovega sina Oseja, Izraelovega kralja, je zavladal Ezekija, sin Judovega kralja Ahaza.

2Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in devetindvajset let je vladal v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Abi in je bila Zaharijeva hči.

3Delal je, kar je bilo prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče David.

4Odpravil je višine, zdrobil spominske kamne, posekal Ašero in razbil bronasto kačo, ki jo je naredil Mojzes; do tega časa so ji namreč Izraelovi sinovi darovali kadilne daritve. Imenovali so jo Nohestan.

5Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga. Za njim ni bilo med vsemi Judovimi kralji njemu enakega, pa tudi ne med temi, ki so bili pred njim.

6Držal se je Gospoda in ni odstopil od njega ter je spolnjeval njegove zapovedi, ki jih je Gospod dal Mojzesu.

7Zato je bil Gospod z njim: česar se je lotil, vse se mu je posrečilo. Uprl se je tudi asirskemu kralju in mu ni služil.

8Filistejce je pobijal do Gaze in njenega ozemlja, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

Konec Samarije

9V četrtem letu kralja Ezekija, to je v sedmem letu Elovega sina Oseja, Izraelovega kralja, je prišel asirski kralj Salmanasar nad Samarijo in jo oblegal.

10Po treh letih so jo zavzeli. V šestem Ezekijevem letu, to je v devetem letu Izraelovega kralja Oseja, je bila Samarija zavzeta.

11Asirski kralj je odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo; naselil jih je v Hali in ob Haboru, reki v Gozanu, in po medijskih mestih,

12ker niso poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in so prelomili njegovo zavezo. Kar je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal, nič tega niso poslušali in ne spolnjevali.

Senaherib ogroža Jeruzalem

13V štirinajstem letu z močno vojsko h kralju Ezekiju v Jeruzalem. Odrinili so in prišli pred Jeruzalem. Ko so tja dospeli, so se ustavili pri vodovodu gornjega ribnika ob cesti k Valjavčevemu polju

18in so poklicali kralja. Tedaj so šli k njim načelnik palače Helkijev sin Eliakim, pisar Sobna in letopisec Asafov sin Joah.

19Rabsak jim je rekel: »Povejte Ezekiju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšno je to zaupanje, na katero se opiraš?

20Misliš, da je govorjenje ustnic že razsodnost in moč za boj? Na koga se torej zanašaš, da si se mi uprl?

21Glej, zanašaš se na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, kdor se nanj opre, zadere v roko in jo predere. Tak je egiptovski kralj faraon za vse, ki se nanj zanašajo.

22Če mi pa porečete: ‚V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‘ – ni li to tisti, čigar višine in oltarje je Ezekija odpravil ter Judu in Jeruzalemu ukazal: ‚Pred tem oltarjem v Jeruzalemu molite‘?

23Zdaj pa stavi z mojim gospodom, asirskim kraljem! Dam ti dva tisoč konj, če imaš jezdecev, da bi jih mogel posaditi nanje!

24Kako boš zavrnil le enega izmed najmanjših služabnikov mojega gospoda? A ti se zanašaš na Egipt zaradi voz in konjenikov!

25Naposled, sem mar brez volje Gospodove prišel nad ta kraj, da ga opustošim? Gospod mi je velel: ‚Pojdi zoper to deželo in jo opustoši!‘«

26Tedaj so Helkijev sin Eliakim, Sobna in Joah rekli Rabsaku: »Govori, prosim, svojim hlapcem po aramejsko! Saj razumemo. Ne govori z nami po judovsko, ker sliši ljudstvo, ki je na obzidju!«

27Rabsak jim je odgovoril: »Mar me je moj gospod poslal k tvojemu gospodu in k tebi, da govorim te besede, in ne k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo z vami vred jedli svoje blato in pili svoj seč?«

28Potem se je Rabsak ustopil in po judovsko zaklical z močnim glasom: »Slišite sporočilo velikega kralja, asirskega kralja!

29Tako govori kralj: Naj vas Ezekija ne vara. Kajti ne bo vas mogel rešiti iz mojih rok.

30Naj vam Ezekija ne daje zaupanja v Gospoda, govoreč: ‚Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskega kralja.‘

31Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako govori asirski kralj: Sklenite z menoj mir in prestopite k meni! Potem naj jé vsak izmed vas od svoje trte in od svoje smokve in pije vodo svoje kapnice,

32dokler ne pridem, da vas vzamem v deželo, ki je enaka vaši deželi, v deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Ne poslušajte Ezekija, ker vas zapeljuje, govoreč: ‚Gospod nas bo rešil!‘

33So mar rešili bogovi narodov vsak svojo deželo iz rok asirskega kralja?

34Kje so bogovi Emata in Arfada? Kje so bogovi Sefarvaima, Ane in Ave? So mar rešili Samarijo iz mojih rok?

35Kateri so med vsemi bogovi teh dežel, ki bi bili rešili svojo deželo iz mojih rok, da bi Gospod Jeruzalem rešil iz mojih rok?«

36Ljudstvo pa je molčalo in mu ni nič odgovorilo. Kajti kraljev ukaz se je glasil: »Ne odgovarjajte mu!«

37Nato so prišli načelnik palače Helkijev sin Eliakim, pisar Sobna in letopisec Asafov sin Joah k Ezekiju s pretrganimi oblačili ter mu sporočili Rabsakove besede.