1Tisti čas so Filistejci zbrali svoja krdela za vojsko, da bi se bojevali z Izraelom. Akis je rekel Davidu: »Za gotovo vedi, da pojdeš ti in tvoji možje z mano na vojsko!«
2David je Akisu odgovoril: »Dobro, zdaj boš videl, kaj more storiti tvoj služabnik.« Akis pa je odvrnil Davidu: »Dobro, postavim te za vedno za svojega varuha.«
3Samuel je umrl in ves Izrael je žaloval po njem. Pokopali so ga v njegovem mestu Ramati. Savel pa je izgnal iz dežele rotilce umrlih in vedeževalce.
4Ko so se torej Filistejci zbrali in prišli ter se utaborili v Sunamu, je tudi Savel zbral vse Izraelce in so taborili na Gelboi.
5Ko je Savel zagledal tabor Filistejcev, se je prestrašil in srce mu je silno trepetalo.
6Zato je Savel vprašal Gospoda za svèt. A Gospod mu ni odgovoril ne po sanjah ne po urimu ne po prerokih.
7Tedaj je rekel Savel svojim služabnikom: »Poiščite mi ženo, ki roti umrle! Pojdem k njej in jo vprašam za svèt.« Njegovi služabniki so mu odgovorili: »Glej, žena, ki roti umrle,28,7 žena, ki roti umrle. Klicanje duhov je bilo v Izraelu v navadi (2 Kr 21,6; Iz 8,19), čeprav po postavi prepovedano: 3 Mz 19,31; 20,6.27; 5 Mz 18,11. Tu je Bog izjemoma dovolil, da se je Samuelov duh prikazal in Savlu oznanil prihodnost. je v Endoru.«
8Savel se je potajil, se oblekel v druga oblačila ter se napotil z dvema možema. Ko so prišli ponoči k ženi, je rekel: »Vedežuj mi, prosim, po vedežnem duhu in privedi mi ga, kogar ti porečem!«
9Žena mu je odgovorila: »Glej, ti veš, kaj je storil Savel: iztrebil je iz dežele rotilce umrlih in vedeževalce. Zakaj mi nastavljaš zanko, da me spraviš ob življenje?«
10Savel pa ji je pri Gospodu prisegel: »Kakor resnično Gospod živi, zaradi tega te ne bo zadela nobena krivda!«
11Nato je žena vprašala: »Koga naj ti privedem?« Odgovoril je: »Privedi mi Samuela!«
12Ko je žena Samuela zagledala, je glasno zavpila. Savlu pa je rekla žena: »Zakaj si me prekanil? Saj si Savel!«
13Kralj ji je odgovoril: »Nikar se ne boj! Kaj si videla?« Žena je rekla Savlu: »Nadčloveško bitje sem videla, da prihaja iz zemlje.«
14Ko jo je vprašal: »Kakšno je?« je odgovorila: »Star mož prihaja, ogrnjen s plaščem!« Savel je spoznal, da je Samuel. Nagnil se je z obrazom do tal in se poklonil.
15Samuel pa je vprašal Savla: »Zakaj si motil moj mir, da si me poklical?« Savel je odgovoril: »V veliki stiski sem. Filistejci se vojskujejo zoper mene, Bog pa me je zapustil in mi ne odgovarja več ne po prerokih ne po sanjah. Zato sem te dal poklicati, da bi mi naznanil, kaj naj storim.«
16Samuel je odvrnil: »Kaj me sprašuješ, če te je Gospod zapustil in postal tvoj sovražnik?
17Gospod ti je storil, kakor je po meni govoril. Gospod ti je iztrgal kraljestvo iz roke in ga dal tvojemu bližnjemu, Davidu.
18Ker nisi poslušal Gospodovega glasu in nisi izvršil njegove silne jeze nad Amalečani, zato ti je Gospod danes to storil.
19Tudi Izraela bo dal Gospod s teboj vred Filistejcem v roke. Jutri boš ti in bodo tvoji sinovi pri meni. Tudi Izraelov tabor bo dal Gospod Filistejcem v roke.«
20Tedaj je Savel hipoma padel na tla, kakor je bil dolg. Kajti zelo se je prestrašil Samuelovih besed, tudi ni imel več moči, ker ves dan in vso noč ni nič jedel.
21Ko je žena pristopila k Savlu in videla, da je zelo zbegan, mu je rekla: »Glej, tvoja dekla je poslušala tvoj glas. Postavila sem v nevarnost svoje življenje in bila pokorna tvojemu povelju, ki si mi ga dal.
22Zdaj pa poslušaj tudi ti, prosim, glas svoje dekle! Dala ti bom grižljaj kruha. Jej, da se okrepiš in boš mogel iti svojo pot!«
23Pa se je branil in rekel: »Ne bom jedel.« Ker pa sta ga tudi njegova služabnika z ženo vred silila, je poslušal njihov glas, vstal od tal in sedel na blazino.
24Žena pa je imela doma pitano tele. To je hitro zaklala. Potem je vzela moke, jo zamesila in spekla opresnike.
25To je prinesla pred Savla in njegova služabnika in so jedli. Nato so vstali in odšli še tisto noč.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.