Psalmi 10 - Ecumenical Edition（EKU）

Prošnja za pomoč

1Zakaj, o Gospod, stojiš od daleč,

se skrivaš ob časih stiske?

2Ko se napihuje brezbožnež, se revež muči,

se zapleta v zvijačah, ki si jih je oni izmislil.

3Zakaj grešnik se baha s svojo strastjo,

ropar preklinja, zaničuje Gospoda.

4V napuhu duha govori brezbožnež: »Ne bo kaznoval;

Boga ni!« Táko je njegovo mišljenje.

5Njegova pota so vsekdar srečna,

tvoje sodbe so daleč proč od njegovih misli;

iz svojih nasprotnikov se norčuje.

6V svojem srcu govori: »Ne bom omahnil,

od roda do roda ne bom nesrečen.«

7Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače;

pod njegovim jezikom je nadloga in muka.

8Sedi v zasedi pri selih,

na skrivnem ubija nedolžnega.

Njegove oči izsledujejo ubožca,

9v skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu,

preži, da zgrabi bednega,

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

10Skloni se, pripogne se do tal

in po njegovem nasilstvu padajo ubožci.

11Govori v svojem srcu: »Bog pozablja,

obrnil je proč svoj obraz, ničesar ne vidi.«

12Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko,

nikar ne pozabljaj ubožcev!

13Zakaj brezbožnež prezira Boga

in govori v svojem srcu: »Ne bo kaznoval«?

14Ti pa vidiš nadlogo in žalost,

ti gledaš, da jih vzameš v svoje roke:

tebi se izroča ubožec,

siroti si ti pomočnik!

15Zdrobi roko grešniku in hudobnežu;

kaznuj njegovo hudobijo, da je ne bo več!

16Gospod je kralj na vekov veke,

narodi so izginili iz njegove dežele.

17Hrepenenje ubogih si spolnil, Gospod,

okrepil njih srce, jim milostno prisluhnil,

18da zavaruješ pravico siroti in stiskanemu,

da ne bo več strašil človek, ki je iz zemlje.