4 Mojzes 24 - Ecumenical Edition（EKU）

1Ko je Balaam videl, da je Gospodu všeč, da Izraela blagoslovi, ni šel kakor druge krati za vedežnimi znamenji, ampak je obrnil svoj obraz proti pustinji.

2Ko pa je Balaam povzdignil oči in videl Izraela ušotorjenega po njegovih rodovih, je prišel nadenj duh božji.

3Tedaj je povedal svoj rek:

»Izrek Balaama, Beorjevega sina,

izrek moža zaprtih oči,

4izrek človeka, ki sliši besede božje,

ki prikazen Vsemogočnega vidi,

ki se je zgrudil, pa so se mu oči odprle.

5Kako so lepi tvoji šotori, Jakob,

tvoja prebivališča, o Izrael!

6Kakor doline se razprostirajo,

kakor vrtovi ob reki,

kakor hrasti, zasajeni od Gospoda,

kakor cedre ob vodah.

7Voda teče iz njegovih veder

in njegovo seme je ob obilnih vodah,

višji kot agag je njegov kralj

in vzvišeno je njegovo kraljestvo.

8Bog ga je izpeljal iz Egipta,

zanj je kot bivola moč.

Žre narode, njemu sovražne,

drobi jim kosti, lomi njihova ledja.

9Kakor lev se ulega k počitku,

kakor levinja: kdo ga bo zbudil?

Kdor te blagoslavlja, bo blagoslovljen;

kdor te preklinja, bodi preklet!«

10Tedaj se je Balak razsrdil nad Balaamom in je plosknil z rokama. Potem je Balak rekel Balaamu: »Da prekolneš moje sovražnike, sem te poklical, in glej, ti si jih zdaj že trikrat blagoslovil.

11Zdaj se pa hitro poberi domov! Mislil sem te bogato poplačati, a glej, Gospod ti je plačo prikratil.«

12Balaam je odgovoril Balaku: »Ali nisem že tvojim poslancem, ki si jih k meni poslal, rekel:

13‚Ko bi mi Balak dal tudi svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem prestopiti Gospodovega povelja, da bi storil sam od sebe kako stvar, dobro ali zlo; samo, kar mi poreče Gospod, bom govoril.‘

14Zdaj, glej, odhajam k svojemu ljudstvu. Pridi, da ti oznanim, kaj bo to ljudstvo storilo tvojemu ljudstvu v poznejših časih!«

Balaamov četrti blagoslov

15Tedaj je povedal svoj rek:

»Izrek Balaama, Beorjevega sina,

izrek moža zaprtih oči,

16izrek človeka, ki sliši besede božje,

ki pozna misli Najvišjega,

ki prikazen Vsemogočnega vidi,

ki se je zgrudil, pa so se mu oči odprle.

17Vidim ga, pa ne zdaj,

gledam ga, pa ne blizu.

Zvezda vzhaja iz Jakoba

in žezlo se dviga iz Izraela;

in stre obe strani Moabovi

in uniči vse Setove sinove.

18Edom bo v njegovi posesti

in Seir bo v lasti svojih sovražnikov,

Izrael pa bo delal velika junaštva.

19Jakobov potomec bo vladal

in bo pokončal preostale iz mesta.«

20Ko je videl Amaleka, je povedal svoj rek:

»Amalek je prvenec med narodi,

a konec njegov je poguba.«

21Ko je videl Kinejce, je povedal svoj rek:

»Trdno je tvoje bivališče

in na skalo postavljeno tvoje gnezdo.

22Vendar bo Kin iztrebljen;

kako dolgo še, da te Asur odpelje v sužnost?«

23Potem je še povedal svoj rek:

»Joj, kdo bo ostal pri življenju,

ko bo Bog to storil?

24Ladje pridejo iz Ketima

in zatró Asurja in zatró Heberja,

a tudi sam bo končal v pogubi.«

25Nato se je Balaam dvignil, odšel in se vrnil domov. Tudi Balak je odšel po svojem potu.