Job 33 - Ecumenical Edition（EKU）

Eliu nagovori Joba

1Čuj torej, Job, moj govor,

prisluhni vsem mojim besedam!

2Glej, odprl sem svoja usta,

moj jezik naj govori v mojem grlu!

3Moje besede prihajajo iz iskrenega srca,

moje ustnice govorijo čisto resnico.

4Duh božji me je ustvaril,

dih Vsemogočnega me oživil.

5Če moreš, odgovori mi!

Pripravi se, stopi mi nasproti!

6Glej, pred Bogom sem toliko vreden ko ti,

tudi jaz sem iz ila upodobljen!

7Glej, strah pred mano naj te ne plaši!

Pritisk od mene te ne bo tlačil.

8Rekel si torej na moja ušesa,

zakaj slišal sem glas tvojih besed:

9»Čist sem, brez greha,

neomadeževan sem in brez krivde.

10Glej, le pretveze išče proti meni,

ima me za svojega sovražnika.

11Moje noge polaga v klado,

straži vse moje steze.«

V čem Job nima prav

12Glej, v tem nimaš prav, ti odgovarjam;

kajti Bog je več ko človek.

13Zakaj se z njim prepiraš,

ker ti na vsako besedo ne odgovarja?

14Zakaj tako govori Bog ali drugače;

a človek na to ne pazi.

15V sanjah, v nočni prikazni,

ko ljudi objame trdno spanje

v spancu na ležišču.

16Tedaj odpira uho ljudem

in jih straši s svarilom,

17da odvrne človeka od njegovega dela

in ga očuva oholosti;

18da obvaruje njegovo dušo podzemlja,

njegovo življenje smrti s strelom.

19Na svojem ležišču je posvarjen z bolečino

in boj v njegovih kosteh besni nenehno.

20Njegovo stanje mu zagnusi kruh,

njegovi duši najljubšo jed.

21Njegovo telo upada, da ga ni več videti,

njegove kosti so gole, ki prej niso bile vidne.

22Njegova duša se že bliža grobu,

njegovo življenje kraljestvu mrtvih.

23Če je tedaj pred njim angel,

zagovornik, eden izmed tisoč,

da opomni človeka na njegovo dolžnost,

24se ga Bog usmili in reče:

»Iztrgaj ga! Ni mu treba iti v grob.

Dobil sem že odkupnino.«

25Okrepi se njegovo telo bolj ko v mladosti,

vrne se k dnevom svoje mladostne moči.

26Prosi Boga in ta je milostljiv,

mu pokaže v radosti svoj obraz

in vrne človeku njegovo pravico.

27Pred ljudmi zapoje in reče:

»Grešil sem in delal krivico,

a Bog mi ni povrnil;

28rešil je mojo dušo, da ni šla v grob,

in moje življenje se veseli svetlobe.«

29Glej, vse to dela Bog

dvakrat, trikrat na človeku,

30da odvrne njegovo dušo od groba,

da mu sveti svetloba živih.

31Pazi, Job! Poslušaj me!

Molči, ko govorim!

32Če imaš razloge, odgovori mi!

Govori, rad ti pritrdim!

33Če ne, me ti poslušaj!

Molči! Učil te bom modrosti.