1Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi:
2»Ta mesec vam bodi začetek mesecev, bodi vam prvi med meseci v letu!
3Govorita vsej Izraelovi občini: ‚Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za družino, po eno jagnje za hišo.
4Če pa je družina premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupno s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi družini, po številu oseb; na jagnje pa štejte osebe po tem, kar more vsak pojesti!
5Jagnje pa naj vam bo brez madeža, samec, enoletno; morete pa ga vzeti izmed ovac ali tudi izmed koz.
6Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca! Potem ga naj zakolje vsa zbrana Izraelova občina proti večeru.
7Vzamejo naj nekaj krvi in naj z njo pomažejo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli.
8Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in opresnike; z grenkimi zelišči naj ga jedo.
9Ne jejte od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, marveč na ognju pečeno, glavo z nogami in drobovjem!
10Ne puščajte od njega ničesar do jutra! Kar bi pa preostalo od njega do jutra, sežgite v ognju!
11Takole pa ga jejte: imejte ledja prepasana, čevlje na nogah in palico v roki; in jejte ga v naglici: to je mimohod Gospodov.
12Kajti to noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi od človeka do živine in izvršim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi: jaz, Jahve.
13Tedaj bo kri za vas v znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; in pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo.
14Ta dan vam bodi v spomin in praznujte ga kot praznik Jahvejev; od roda do roda ga praznujte kot večno ustanovo!
15Sedem dni jejte opresnike; že prvi dan odpravite kvas iz svojih hiš! Kajti kdor koli bo jedel kaj kvašenega od prvega do sedmega dne, ta bo iztrebljen iz Izraela.
16Prvi in sedmi dan imejte svet shod! Ta dva dneva ne opravljajte nobenega drugega dela, samo to si pripravite, kar kdo pojé.
17Praznujte torej opresnike! Kajti ravno ta dan sem izpeljal vaša krdela iz egiptovske dežele; zato praznujte ta dan od roda do roda kot večno ustanovo!
18Od večera štirinajstega dneva prvega meseca jejte opresnike do večera enaindvajsetega dneva tega meseca!
19Sedem dni naj se ne najde kvas v vaših hišah; kajti vsak, kdor koli bo jedel kaj kvašenega, bodisi tujec ali domačin, bo iztrebljen iz Izraelove občine.
20Nič kvašenega ne smete jesti; v vseh svojih bivališčih jejte opresnike!‘«
21Mojzes je poklical vse Izraelove starešine in jim rekel: »Pojdite in si priskrbite jagnje po svojih družinah ter zakoljite pasho!
22Vzemite šopek hizopa in pomočite v kri v medenici in s krvjo v medenici pomažite naddurje in oba podboja! Nihče izmed vas naj ne hodi ven skozi vrata svoje hiše do jutra.
23Kajti Gospod pojde skoz, da udari Egipt. Ko bo videl kri na naddurju in na obeh podbojih, pojde Gospod mimo vrat in ne bo pustil, da bi šel pokončevalec v vaše hiše pobijat.
24Spolnjujte to kot postavo zase in za svoje sinove na veke!
25In ko pridete v deželo, ki vam jo bo Gospod dal, kakor je obljubil, spolnjujte ta obred!
26In kadar vas vprašajo vaši sinovi: ‚Kaj vam je ta obred?‘
27recite: ‚To je daritev pashe za Gospoda, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je udaril Egipt, naše hiše pa rešil.‘« Tedaj se je ljudstvo priklonilo in molilo.
28In Izraelovi sinovi so šli in storili tako; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.
Smrt egiptovskih prvorojencev29Opolnoči je Gospod udaril vse prvorojence v egiptovski deželi, od prvorojenca faraonovega, ki bi naj sedel na njegovem prestolu, do prvorojenca jetnikovega, ki je bil v ječi, in vse prvence živine.
30In vstali so ponoči faraon in vsi njegovi služabniki in vsi Egipčani; in nastalo je veliko vpitje po Egiptu; kajti ni bilo hiše, v kateri bi ne bilo mrliča.
31Zato je ponoči poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Vstanite, odidite izmed mojega ljudstva, vidva in Izraelovi sinovi, ter pojdite, služite Jahveju, kakor sta prosila!
32Tudi drobnico in goved vzemite, kakor sta prosila, in pojdite in še mene blagoslovita!«
33Tudi Egipčani so ljudstvo silili, da bi pospešili njihov odhod iz dežele; kajti menili so: »Vsi bomo pomrli.«
34Tedaj je ljudstvo vzelo svoje testo, preden se je skvasilo, in svoje nečke, zavite v svojih plaščih, na svoje rame.
35Izraelovi sinovi pa so storili po Mojzesovem naročilu in so prosili Egipčane srebrnih in zlatih dragotin in oblačil.
36In Gospod je priskrbel ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih, tako da so jim spolnili prošnje; tako so oplenili Egipčane.
4. Izhod iz EgiptaIz Ramesesa do Sokota37Izraelovi sinovi so odrinili iz Ramesesa v Sokot, okoli šeststo tisoč pešcev, mož brez otrok.
38Tudi dosti ljudstva, ki se jim je pridružilo, je šlo z njimi ter drobnica in goved, silno veliko živine.
39In spekli so iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, opresne podpepelnike, ker ni bilo skvašeno; kajti izgnali so jih iz Egipta, da se niso mogli muditi in si tudi brašna niso pripravili.
40Časa, ki so ga Izraelovi sinovi prebili v Egiptu, je bilo štiristo trideset let.
41Po štiristo tridesetih letih so izšla ravno ta dan vsa krdela Gospodova iz egiptovske dežele.
42To je bila za Gospoda noč bedenja, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele; to noč naj bedijo za Gospoda vsi Izraelovi sinovi od roda do roda.
Postava za velikonočno jagnje43Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: »To je postava za velikonočno jagnje. Noben tujec naj ne jé od njega.
44Vsak suženj pa, kupljen za denar, sme od njega jesti, če ga obrežeš.
45Gostač in najemnik naj od njega ne jé.
46Jé naj se v isti hiši; ne nosi nič mesa ven iz hiše; in ne zlomite na njem nobene kosti!
47Vsa Izraelova občina naj ga obhaja.
48Če biva pri tebi tujec12,48 Če biva pri tebi tujec. V Izraelu bivajoči tujec (ger) je imel svojstven položaj, kakor v Rimu incola. Hebrejski očaki so bili v Kanaanu »tujci in priseljenci« (1 Mz 23,4); po zasedbi Kanaana se vloge menjajo: Izraelci postanejo domačini, stari prebivalci pa »tujci, ki v deželi prebivajo«. in hoče obhajati velikonočno jagnje za Gospoda, naj se obrežejo vsi njegovi moški, in potem sme pristopiti, da ga obhaja, in naj bo kakor domačin; nihče pa, ki ni obrezan, ne sme od njega jesti.
49Ena postava naj bo za rojaka in za tujca, ki biva sredi med vami.«
50Storili so to vsi Izraelovi sinovi; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.
51In ravno tisti dan je izpeljal Gospod Izraelove sinove iz egiptovske dežele po njihovih krdelih.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
