1 Mojzes 48 - Ecumenical Edition（EKU）

Jakob posinovi in blagoslovi Jožefova sinova

1Potem so sporočili Jožefu: »Glej, tvoj oče je bolan!« Tedaj je vzel s seboj svoja dva sinova, Manaseja in Efraima.

2In Jakobu so naznanili: »Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi!« Izrael je tedaj zbral svoje moči in se usedel na postelji.

3Potem je rekel Jakob Jožefu: »Vsemogočni Bog se mi je prikazal v Luzi v kanaanski deželi in me blagoslovil

4ter mi rekel: ‚Glej, naredim te rodovitnega in razmnožim te in naredim iz tebe množico ljudstev: in dam to deželo tvojemu zarodu za teboj v večno posest.‘

5Tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efraim in Manase naj bosta moja kakor Ruben in Simeon.

6Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediščini.

7Ko sem prišel iz Padanarama, mi je umrla Rahela v kanaanski deželi na potu, ko je bilo še kos poti do Efrate; in pokopal sem jo tam ob potu v Efrato, to je Betlehem.«

8Ko je Izrael videl Jožefova sinova, je vprašal: »Kdo sta ta dva?«

9Jožef je očetu odgovoril: »To sta moja sinova, katera mi je tukaj Bog dal.« Dejal je: »Privedi ju, prosim, k meni, da ju blagoslovim!«

10Oči Izraelove so namreč otemnele od starosti, da ni mogel prav videti. Ko ju je privedel blizu k njemu, ju je poljubil in objel.

11Potem je Izrael rekel Jožefu: »Nisem mislil, da bom videl tvoje obličje, in glej, Bog mi je dal videti tudi tvoje potomce.«

12Nato ju je Jožef odmaknil proč od njegovih kolen ter se priklonil pred njim do tal.

13Potem je vzel Jožef oba, Efraima s svojo desnico na Izraelovo levico in Manaseja s svojo levico na Izraelovo desnico ter ju primaknil blizu k njemu.

14Izrael je dvignil svojo desnico in jo položil na Efraimovo glavo, dasi je bil mlajši, in svojo levico na Manasejevo glavo, križem držeč svoji roki; kajti Manase je bil prvorojenec.

15Potem je blagoslovil Jožefa z besedami:

»Bog, pred čigar obličjem sta hodila moja očeta Abraham in Izak;

Bog, ki mi je bil pastir, odkar živim do tega dne;

16angel, ki me je rešil vsega hudega:

naj blagoslovi ta mladeniča,

naj se po njih imenuje moje ime in ime mojih očetov Abrahama in Izaka

in naj se množita v velikem številu na zemlji!«

17Ko je Jožef videl, da njegov oče polaga desnico na Efraimovo glavo, mu ni bilo všeč; zato je prijel očetovo roko, da bi jo preložil z Efraimove glave na Manasejevo glavo.

18In Jožef je rekel očetu: »Ne tako, oče! Kajti ta je prvorojenec; položi desnico na njegovo glavo!«

19Njegov oče pa ni hotel in je rekel: »Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo mogočen; toda njegov mlajši brat bo mogočnejši od njega in iz njegovega zaroda bo nastala množica narodov.«

20Blagoslovil ju je torej ta dan in rekel: »S teboj bo Izrael blagoslavljal, govoreč: ‚Stôri te Bog kakor Efraima in kakor Manaseja!‘« Tako je postavil Efraima pred Manaseja.

21Potem je rekel Izrael Jožefu: »Glej, jaz bom umrl; a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov.

22Tebi dam kos zemlje več nego tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amorejcev s svojim mečem in lokom.«