2 Mojzes 9 - Ecumenical Edition（EKU）

Kuga

1Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu in mu reci: Tako govori Jahve, Bog Hebrejcev: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

2Če se boš pa branil ga odpustiti in ga boš še zadrževal,

3glej, bo prišla Jahvejeva roka nad tvojo živino na polju, nad konje, osle, kamele, goved in drobnico: silno huda kuga.

4Jahve pa bo naredil razloček med izraelsko in egipčansko živino; od vsega, kar je Izraelovih sinov, ne bo nič poginilo.‘«

5In Jahve je določil rok, ko je rekel: »Jutri bo Jahve to izvršil v deželi.«

6In drugi dan je Gospod to izvršil: vsa egipčanska živina je poginila, od izraelske živine pa ni poginila niti ena glava.

7Faraon je poslal gledat, in glej, ni poginila od živine Izraelove niti ena glava. Faraonovo srce pa se je zakrknilo in ljudstva ni odpustil.

Tvori

8Tedaj je Gospod rekel Mojzesu in Aronu: »Vzemita si polna prgišča sáj iz peči in Mojzes naj jih pred faraonom strese proti nebu.

9In postale bodo droben prah po vsej egiptovski deželi ter povzročile na ljudeh in na živini po vsej egiptovski deželi tvore s spuščajočimi se mehurji.«

10Vzela sta torej sáj iz peči, se postavila pred faraona in Mojzes jih je stresel proti nebu. Nastali so tvori s spuščajočimi se mehurji na ljudeh in na živini.

11Čarovniki pa niso mogli stopiti pred Mojzesa zaradi tvorov; kajti tvori so bili na čarovnikih kakor na vseh Egipčanih.

12Gospod pa je zakrknil faraonovo srce in ju ni poslušal, kakor je Gospod Mojzesu napovedal.

Toča

13Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Jutri navsezgodaj vstani in stopi pred faraona ter mu reci: Tako govori Jahve, Bog Hebrejcev: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

14Kajti to pot pošljem vse svoje nadloge nadte, nad tvoje služabnike in nad ljudstvo, da spoznaš, da ga na vsej zemlji ni, kakor sem jaz.

15Kajti že zdaj bi lahko stegnil roko in udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo, da bi bil iztrebljen z zemlje.

16Toda zato sem te ohranil pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se proslavi moje ime po vsej zemlji.

17Še se ustavljaš zoper moje ljudstvo, da jih ne odpustiš.

18Glej, jutri osorej bom dežil silno hudo točo, kakršne ni bilo v Egiptu od dneva, ko je bil ustanovljen, pa do zdaj.

19Zdaj torej daj spraviti na varno svojo živino in vse, kar imaš na polju! Na vse ljudi in živali, ki jih zaloti na polju in se ne umaknejo v hišo, bo padala toča, da poginejo.‘«

20Kdor koli izmed faraonovih služabnikov se je bal besede Gospodove, je spravil hlapce in živino v hiše na varno.

21Kdor pa se za Gospodovo besedo ni zmenil, je pustil hlapce in živino na polju.

22Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Stegni roko proti nebu, da pade toča po vsej egiptovski deželi na ljudi in na živali in na vsa poljska zelišča v egiptovski deželi!«

23Mojzes je stegnil palico proti nebu; in Gospod je dal grom in točo. Blisk je švigal na zemljo in Gospod je dežil točo na egiptovsko deželo.

24Padala je toča in bliski so švigali med točo, silno hudo, kakršne ni bilo po vsej egiptovski deželi, odkar so v njej ljudje.

25Toča je pobila po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo na polju, od človeka do živine. Tudi vse poljsko zelišče je pobila toča in polomila vse drevje na polju.

26Samo v gesenski deželi, kjer so bili Izraelovi sinovi, ni bilo toče.

27Potem je dal faraon poklicati Mojzesa in Arona in jima je rekel: »Pregrešil sem se to pot. Jahve je pravičen, jaz pa in moje ljudstvo smo v krivdi.

28Prosita Jahveja! Več kot dovolj je groma božjega in toče; odpustim vas, ni vam treba več ostati.«

29Mojzes mu je odgovoril: »Ko pridem iz mesta, razprostrem svoje roke proti Jahveju. Grmenje bo prenehalo in toče ne bo več, da spoznaš, da je zemlja Jahvejeva.

30Toda vem, da se ti in tvoji služabniki še ne bojite Jahveja-Boga.«

31Lan in ječmen sta bila pobita; kajti ječmen je bil v klasju in lan v cvetju.

32Pšenica in pira pa nista bili pobiti, ker sta pozni.

33Mojzes je odšel izpred faraona iz mesta ter razprostrl roke proti Gospodu. Tedaj je prenehalo grmenje in toča, in dež ni več lil na zemljo.

34Ko pa je faraon videl, da je prenehal dež, toča in grmenje, je grešil dalje in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki.

35Faraonovo srce je otrpnilo in ni odpustil Izraelovih sinov, kakor je Gospod Mojzesu napovedal.