2 Kroniška 34 - Ecumenical Edition（EKU）

Josijeva verska obnova

1Josija je imel osem let, ko je postal kralj, in enaintrideset let je vladal v Jeruzalemu.

2Delal je, kar je bilo prav v Gospodovih očeh; hodil je po potih svojega očeta Davida in ni krenil ne na desno ne na levo.

3V osmem letu svojega kraljevanja, ko je bil še deček, je začel iskati Boga svojega očeta Davida. V dvanajstem letu je začel očiščevati Juda in Jeruzalem višin in Ašer, izrezanih in ulitih podob.

4Vpričo njega so podrli oltarje Baalov. Sončne stebre, ki so bili na njih vrhu, je razbil. Ašere ter izrezane in ulite podobe je zdrobil in zmel ter jih raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.

5Kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih in tako očistil Juda in Jeruzalem.

6Tudi v Manasejevih, Efraimovih in Simeonovih mestih do Neftalija, okrog po njihovih razvalinah,

7je podrl oltarje, zdrobil Ašere in izrezane podobe v prah ter razbil vse sončne stebre po vsej Izraelovi deželi. Potem se je vrnil v Jeruzalem.

8V osemnajstem letu svojega kraljevanja, ko je bil očistil deželo in tempelj, je poslal Eselijevega sina Safana, mestnega poglavarja Maasija in Joahazovega sina letopisca Joaha, da bi popravili hišo Gospoda, njegovega Boga.

9Ko so ti prišli k velikemu duhovniku Helkiju, so izročili denar, ki je bil prinesen v hišo božjo in ki so ga bili nabrali leviti, čuvaji na pragu, od Manaseja in Efraima in od vsega Izraelovega ostanka, kakor tudi od vsega Juda in Benjamina ter od jeruzalemskih prebivalcev.

10Izročili so ga delovodjem, ki so nadzorovali v hiši Gospodovi. In ti so ga dali delavcem, ki so delali v hiši Gospodovi, da bi se obnovil in popravil tempelj.

11Dali so ga rokodelcem in stavbarjem, da bi nakupili obsekano kamenje in les za vezi in opremili z ogredjem stavbe, ki so jih bili opustošili Judovi kralji.

12Možje so delali na poštenje pri tem poslu. Nad njimi so bili postavljeni za nadzorstvo leviti Jahat in Abdija izmed Merarijevcev ter Zaharija in Mosolam izmed Kaatovcev. Leviti, kolikor jih je bilo izvedenih v glasbilih,

13so bili postavljeni nad nosači in so vodili vse delavce pri slehernem delu. Nekateri izmed levitov so bili pisarji, uradniki in vratarji.

14Ko so jemali denar, ki je bil prinesen v hišo Gospodovo, je našel duhovnik Helkija knjigo postave Gospodove, ki je bila dana po Mojzesu.

15Helkija je spregovoril in rekel pisarju Safanu: »Knjigo postave sem našel v hiši Gospodovi.« In Helkija je dal knjigo Safanu.

16Safan je prinesel knjigo h kralju in kralju še tole sporočil: »Vse, kar je bilo tvojim hlapcem naročeno, so storili.

17Izsuli so denar, ki se je našel v hiši Gospodovi, in ga izročili nadzornikom in delovodjem.«

18Dalje je pisar Safan kralju naznanil: »Duhovnik Helkija mi je dal knjigo.« In Safan je bral iz nje pred kraljem.

19Ko je kralj slišal besede postave, je pretrgal svoja oblačila.

20Potem je kralj naročil Helkiju, Safanovemu sinu Ahikamu, Mihovemu sinu Abdonu, pisarju Safanu in kraljevemu služabniku Asaju:

21»Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, o besedah te knjige, ki se je našla! Kajti velik je Gospodov srd, ki se je izlil na nas, ker naši očetje niso pazili na besedo Gospodovo, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.«

22Šli so torej Helkija in tisti, ki jim je bil kralj ukazal, k prerokinji Holdi, ženi oblačilničarja Seluma, sinu Tekua, sinu Hasra, ki je stanovala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so jo glede tega vprašali.

23Odgovorila jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Povejte možu, ki vas je k meni poslal:

24Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nad ta kraj in nad njegove prebivalce, vsa prekletstva, zapisana v tej knjigi, ki so jo brali Judovemu kralju.

25Ker so me zapustili in drugim bogovom zažigali kadilo, da bi me dražili k jezi z vsakršnim delom svojih rok, se bo izlil moj srd na ta kraj in ne bo ugasnil.

26Judovemu kralju, ki vas je poslal, da bi vprašali Gospoda, pa takole recite: Tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede besed, ki si jih slišal:

27Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred svojim Bogom, ko si slišal njegove besede zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in ker si se ponižal pred menoj ter si pretrgal svoja oblačila in se jokal pred menoj, sem tudi jaz tebe uslišal, govori Gospod.

28Glej, ko te bom zbral k tvojim očetom, boš v miru položen v svoj grob. Tvoje oči naj ne vidijo vse te nesreče, ki jo bom spravil nad ta kraj in nad njegove prebivalce.« To so sporočili kralju.

29Kralj je dal pri sebi zbrati vse Judove in jeruzalemske starešine.

30Potem je kralj šel v hišo Gospodovo in vsi Judovi možje in jeruzalemski prebivalci, duhovniki in leviti ter vse ljudstvo, od največjega do najmanjšega. In bral je pred njimi vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi.

31Nato se je kralj ustopil na svoje stojišče in sklenil zavezo pred Gospodom, da bodo hodili za Gospodom in njegove zapovedi, naredbe in zakone spolnjevali z vsem srcem in z vso dušo ter tako izvrševali besede te zaveze, ki so zapisane v tej knjigi.

32Napotil je vse, ki so se znašli v Jeruzalemu in v Benjaminu, da so privolili v zavezo, in jeruzalemski prebivalci so delali po zavezi božji, Boga svojih očetov.

33Josija je tedaj odpravil vse gnusobe iz vseh pokrajin Izraelovih sinov in zavezal vse, ki so se znašli v Izraelu, da so služili Gospodu, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od Gospoda, Boga svojih očetov.