1 Samuel 18 - Ecumenical Edition（EKU）

Savel ljubosumen na Davida

1Ko je nehal govoriti s Savlom, se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor sam sebe.

2Savel ga je tisti dan vzel k sebi in mu ni več dovolil, da bi se vrnil v hišo svojega očeta.

3Jonatan je sklenil z Davidom zavezo, ker ga je ljubil kakor sam sebe.

4Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi in ga dal Davidu, pa tudi svojo bojno opravo s svojim mečem, lokom in pasom.

5Kadar je David nastopil, je imel uspeh, kamor koli ga je poslal Savel. Zato ga je Savel postavil čez vojake. Bil je priljubljen pri vsem ljudstvu, tudi pri Savlovih služabnikih.

6Ko se je David po zmagi nad Filistejcem vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest s petjem in z rajanjem kralju Savlu naproti z bobnicami, z radostnim vzklikanjem in s cimbali.

7Rajajoče žene so izmenoma pele tele besede:

»Savel jih je pobil tisoč,

David pa deset tisoč.«

8Savel se je silno razsrdil in te besede mu niso nič ugajale. Rekel je: »Davidu dajejo deset tisoč, a meni dajejo le tisoč. Preostaja mu še samo kraljestvo.«

9Od tega dne dalje je Savel grdo gledal Davida.

10Drugi dan je šinil zli duh od Boga v Savla, da je razgrajal v palači. David je brenkal z roko kakor vsak dan, Savel pa je imel sulico v roki.

11Tedaj je Savel zagnal sulico, misleč: »Pribodem Davida k steni.« David pa se mu je dvakrat umaknil.

12Savel se je bal Davida, ker je bil Gospod z njim, medtem ko je Savla zapustil.

13Zato ga je Savel odpravil od sebe in si ga postavil za tisočnika. Tako je odhajal in prihajal na čelu ljudstva.

14Na vseh svojih potih je imel David uspeh, ker je bil Gospod z njim.

15Ko je Savel videl, da ima velik uspeh, se ga je bal.

16Toda ves Izrael in Juda je ljubil Davida, ker je pred njimi prihajal in odhajal.

David postane Savlov zet

17Savel je rekel Davidu: »Glej, svojo najstarejšo hčer Merobo ti bom dal za ženo! Samo izkazati se mi moraš junaka in bojevati Gospodove boje.« Savel je namreč menil: »Naj ga ne zadene moja roka, ampak zadene naj ga roka Filistejcev!«

18David je odgovoril Savlu: »Kdo sem jaz in kaj je moje življenje in rodovina mojega očeta v Izraelu, da bi bil kraljev zet?«

19Ko je pa prišel čas, da bi se naj dala Davidu Savlova hči Meroba, je bila dana za ženo Molatičanu Hadrielu.

20Savlova hči Mihola pa je ljubila Davida. Ko so to sporočili Savlu, mu je bilo prav.

21Savel je namreč menil: »Dal mu jo bom, da mu bo v pogubo in da ga zadene roka Filistejcev.« Zato je Savel vdrugič rekel Davidu: »Zdaj moreš postati moj zet.«

22Savel je torej velel svojim služabnikom: »Govorite zaupno z Davidom takole: ‚Glej, kralju si všeč in vsi njegovi služabniki te imajo radi; zdaj postani kraljev zet!‘«

23Ko so Savlovi služabniki na ta način prigovarjali Davidu, je David odgovoril: »Ali se vam zdi, da je tako lahko postati kraljev zet, ko sem vendar ubog in neznaten človek?«

24Savlovi služabniki so mu sporočili: »Takole je David govoril.«

25Savel je velel: »Tako recite Davidu: ‚Kralj ne želi drugega ženitnega daru kakor sto filistejskih prednjih kožic, da bi se maščeval nad kraljevimi sovražniki.‘« Savel pa je mislil na to, da bi dal Davida Filistejcem v roke.

26Ko so njegovi služabniki to sporočili Davidu, je Davidu to bilo prav, da bi postal kraljev zet. Še preden je potekel rok,

27se je David vzdignil in šel s svojimi možmi ter pobil med Filistejci dvesto mož. David je prinesel njihove prednje kožice in jih naštel kralju, da bi postal kraljev zet. Savel mu je tedaj dal svojo hčer Miholo za ženo.

28Savel je jasno spoznal, da je bil Gospod z Davidom. Tudi Savlova hči Mihola ga je ljubila.

29Savel pa se je vedno bolj bal Davida. Tako je postal Savel Davidov sovražnik za vselej.

30Kadar so filistejski knezi napadali, je imel David, kolikorkrat so nastopili, več uspeha ko vsi Savlovi služabniki. Zato je njegovo ime zelo zaslovelo.