1Zborovodju, psalm, Davidov.
2Blagor mu, ki misli na siromaka in ubožca:
ob hudem dnevu ga reši Gospod;
3Gospod ga obvaruje in pri življenju ohrani,
ga osreči na zemlji
in ga ne izroči pohlepu njegovih sovražnikov;
4Gospod mu pomore na bolniški postelji,
v njegovi bolezni odvzame njegovo slabost.
5Jaz pravim: »Gospod, usmili se me,
ozdravi me, zakaj grešil sem zoper tebe!«
6Moji sovražniki hudo govoré o meni:
»Kdaj bo umrl in izgine njegovo ime?«
7Kdor me pride obiskat, govori puhlice;
v srcu si zbira hudobijo, ko pride ven, jo razširja.
8Zoper mene si šepetajo vsi, ki me sovražijo,
zoper mene si izmišljajo, kar mi je v nesrečo:
9»Peklenska kuga ga je zadela,
zdaj, ko je legel, ne bo več vstal.«
10Celo moj prijatelj, ki sem mu zaupal,
ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto zoper mene.
11Ti pa, Gospod, usmili se me
in dvigni me, da jim povrnem!
12Po tem bom spoznal, da si mi naklonjen,
če se moj sovražnik ne vzraduje nad mano,
13in mene nepoškodovanega ohraniš
ter me pred svoj obraz postaviš za vedno.
14Hvaljen bodi, Gospod, Izraelov Bog,
od vekov na veke!
Amen, amen!
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.