2 Kroniška 23 - Ecumenical Edition（EKU）

1V sedmem letu se je Jojada opogumil. Privzel si je kot zaveznike stotnike Jerohamovega sina Azarija, Johananovega sina Ismahela, Obedovega sina Azarija, Adajevega sina Maasija in Zekrijevega sina Elisafata.

2Ti so obhodili Juda ter zbrali levite iz vseh Judovih mest in poglavarje Izraelovih družin; prišli so v Jeruzalem.

3Ves zbor je sklenil s kraljem zavezo v hiši božji. Jojada jim je rekel: »Glejte, kraljev sin naj bo kralj, kakor je Gospod določil glede Davidovih potomcev.

4Tole storite: Tretjina izmed vas, duhovniki in leviti, ki prihajate v soboto, bodite vratarji na pragih;

5tretjina bodi pri kraljevi palači, tretjina pri Jesodskih vratih, vse ljudstvo pa v dvorih hiše Gospodove.

6Ali v hišo Gospodovo naj nihče ne hodi razen duhovnikov in levitov, ki imajo službo; ti smejo vstopiti, ker so posvečeni, vse ljudstvo pa naj se drži Gospodove naredbe.

7Leviti naj obdajo kralja od vseh strani, vsak z orožjem v roki. Kdor se vrine v tempelj, bodi umorjen! Tako naj bodo pri kralju, ko bo prihajal in odhajal.«

8Leviti in vsi Judovci so storili povsem tako, kakor je duhovnik Jojada naročil. Vsak je vzel svoje može, tiste, ki so v soboto prihajali, in tiste, ki so v soboto odhajali; kajti duhovnik Jojada oddelkov ni odpustil.

9Duhovnik Jojada je dal stotnikom sulice, ščite in ščitke kralja Davida, ki so bili v hiši božji.

10Postavil pa je vse ljudstvo, vsakega s sulico v roki, od južne strani templja do severne strani templja med oltar in tempelj okoli kralja.

11Nato so pripeljali kraljevega sina in mu nadeli načelek in zapestnice. Tako so ga napravili za kralja; Jojada in njegovi sinovi so ga mazilili ter vzklikali: »Živel kralj!«

12Ko je Atalija slišala vzklikanje ljudstva, ki je vrelo skupaj in kralju vzklikalo, je prišla k ljudstvu v hišo Gospodovo.

13Pogledala je in glej, kralj je stal na svojem stojišču pri vhodu in pri kralju stotniki in trobentači, in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trombe in pevci so z glasbili dajali znamenja za vzklike. Tedaj je Atalija pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!«

14Duhovnik Jojada pa je stotnikom, vojnim poveljnikom, zapovedal: »Odpeljite jo med vrstami iz templja! Kdor se ji pridruži, naj bo z mečem ubit!« Duhovnik je namreč naročil: »Naj ne bo ubita v hiši Gospodovi!«

15Napravili so ji prostor, in ko je prišla do vhoda skozi Konjska vrata pri kraljevi palači, so jo tam umorili.

16Nato je Jojada sklenil zavezo med seboj in vsem ljudstvom in kraljem, da bodo Gospodovo ljudstvo.

17In vse ljudstvo je šlo v Baalov tempelj in ga razdejalo. Njegove oltarje in podobe so zdrobili, Baalovega duhovnika Matana pa umorili pred oltarji.

18Nato je uravnal Jojada posle pri hiši Gospodovi po duhovnikih, levitih, ki jih je David porazdelil za hišo Gospodovo, da bi darovali Gospodu žgalne daritve, kakor je pisano v Mojzesovi postavi, z veseljem in s petjem po Davidovi naredbi.

19Postavil je tudi vratarje pri vratih hiše Gospodove, da bi ne vstopil, kdor bi bil kakor koli nečist.

20Potem je vzel stotnike, odličnike, oblastnike med ljudstvom in vse ljudstvo dežele. Tako je privedel kralja iz hiše Gospodove; prišli so skozi Gornja vrata v kraljevo palačo. In posadili so kralja na kraljevi prestol.

21Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno. Atalijo pa so umorili z mečem.