1Zborovodju, psalm, Davidov.
2Nebesa razglašajo božje veličastvo
in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.
3En dan sporoča to drugemu
in ena noč naznanja to drugi.
4To ni beseda in niso govori,
katerih glas bi se ne mogel slišati,
5po vsej zemlji se razlega njih glas
in do konca sveta njih govorica!
Tam je šotor postavil soncu,
6ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe,
radosten kakor junak, ko steče po poti.
7Na enem koncu neba začne svoj tek
in prehodi ves svod do drugega konca;
nič se ne odtegne njegovemu žaru.
8Gospodova postava je popolna, poživlja dušo;
Gospodova odredba je zanesljiva, uči nevednega;
9Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srce;
Gospodov ukaz je čist, razsvetljuje oči;
10Gospodov strah je iskren, ostane na veke;
Gospodovi odloki so resnični, vsi pravični obenem,
11zaželeni bolj ko zlato in mnogo čistega zlata,
slajši ko strd in med iz satovja.
12Čeprav tvoj služabnik pazi nanje
in je prav goreč v njih spolnjevanju,
13vendar, kdo bi mogel opaziti vse zablode?
Očisti me meni prikritih!
14Tudi prevzetnosti obvaruj svojega hlapca,
da mi ne bo gospodovala!
Potem bom neomadeževan
in čist velike pregrehe.
15Prijetni naj bodo izreki mojih ust in misli mojega srca
pred teboj, o Gospod, moja skala in moj rešitelj.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
