2 Kralji 3 - Ecumenical Edition（EKU）

Izraelski kralj Joram

1Ahabov sin Joram je zavladal nad Izraelom v Samariji v osemnajstem letu Judovega kralja Josafata; vladal je dvanajst let.

2Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, vendar ne kakor njegov oče in mati; odpravil je namreč Baalove spominske kamne, ki jih je njegov oče naredil.

3Vendar se je držal grehov Nabatovega sina Jeroboama, v katere je ta zapeljal Izraela, in ni odstopil od njih.

Vojna z Moabci

4Moabski kralj Mesa je redil ovce in Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in volno od sto tisoč ovnov.

5Ko pa je Ahab umrl, se je moabski kralj izneveril Izraelovemu kralju.

6Kralj Joram je torej šel iz Samarije in preštel vse Izraelce.

7Tudi je dal Judovemu kralju Josafatu sporočiti: »Moabski kralj se mi je izneveril. Ali pojdeš z menoj v boj zoper Moabce?« Odgovoril je: »Pojdem. Kakor ti, tako jaz; moje ljudstvo je tvoje ljudstvo; moji konji so tvoji konji.«

8Dalje je vprašal: »Po kateri poti pojdemo?« Odgovoril je: »Po poti skozi edomsko puščavo.«

9Šel je torej Izraelov kralj z Judovim kraljem in edomskim kraljem. Ko so prehodili pot sedmih dni, ni bilo vode za vojsko in živino, ki je šla z njimi.

10Izraelov kralj je rekel: »Ah! Gospod je pozval te tri kralje, da bi jih dal Moabcem v roke.«

11Josafat pa je vprašal: »Ali ni tu nobenega Gospodovega preroka, da bi po njem vprašali Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril: »Safatov sin Elizej je tu, ki je Eliju vlival vodo na roke.«

12Josafat je dejal: »Pri njem je beseda Gospodova.« Šli so torej k njemu Izraelov kralj in Josafat ter edomski kralj.

13Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Pojdi k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere!« Izraelov kralj pa mu je odvrnil: »Ne! Saj je Gospod pozval te tri kralje, da bi jih dal Moabcem v roke.«

14Elizej je odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod nad vojskami, kateremu služim: Ko bi se ne oziral na Judovega kralja Josafata, bi se ne ozrl nate in te ne pogledal.

15Zdaj pa mi pripeljite brenkljača!« Ko je brenkljač prebiral strune, je prišla nadenj roka Gospodova

16in je rekel: »Tako govori Gospod: Naredite v tej dolini veliko jam!

17Kajti tako govori Gospod: Ne boste čutili vetra, ne videli dežja, vendar se bo ta dolina napolnila z vodo, da boste pili vi in vaše črede in vaša živina.

18Ali to je še premalo v Gospodovih očeh. Tudi Moabce bo dal v vaše roke.

19Razdejali boste vsa utrjena mesta in vsa izbrana mesta, posekali vse sadno drevje, zasuli vse studence in pokvarili vse dobro polje s kamenjem.«

20Drugo jutro, ob času, ko se opravlja jedilna daritev, glej, je pritekla voda po edomski poti in pokrajina se je napolnila z vodo.

21Ko je ves Moab slišal, da so prišli kralji, da bi se bojevali zoper nje, so sklicali vse, ki so kakor koli mogli nositi orožje, in se postavili na meji.

22Ko so zjutraj zgodaj vstali in je sonce vzšlo nad vodami, so Moabci videli vodo nasproti rdečo kakor kri.

23Rekli so: To je kri! Gotovo so se spoprijeli kralji in drug drugega pobili. Zdaj na plen, Moabci!

24Ko so pa prišli k izraelskemu taboru, so se Izraelci dvignili in udarili po Moabcih, tako da so ti zbežali pred njimi. Zasledovali so jih in Moabce vedno huje tolkli.

25Razdejali so mesta in posuli vse dobro polje, ker je sleherni vrgel nanj kamen. Zasuli so vse studence in posekali vse sadno drevje. Končno je ostal samo še Kirhareset.3,25 Kirhareset. Glavno mesto Moaba, ki se je imenovalo tudi Kirheres (Iz 16,11; Jer 48,31) in Kirmoab (Iz 15,1). To je današnji El-Kerak. Tega so obkolili pračarji in ga obstreljevali.

26Ko je moabski kralj videl, da jim v boju ni kos, je vzel sedemsto z mečem oboroženih mož, da bi se prebil do edomskega kralja, pa jim ni uspelo.

27Tedaj je vzel svojega prvorojenega sina, ki naj bi za njim kraljeval, ter ga daroval na zidu v žgalno daritev. In Izraela se je polastila velika groza; odšli so od njega in se vrnili domov.