Job 37 - Ecumenical Edition（EKU）

Božja moč v nevihti in zimi

1Od tega mi drhti srce

in poskakuje s svojega mesta.

2Čujte, čujte grmenje njegovega glasu

in godrnjanje, ki doni iz njegovih ust!

3Pod vsem nebom ga razširja

in njegova bliskavica gre do koncev zemlje.

4Za njo rjove grom,

bobni s svojim veličastnim hrumom;

nič jih ne zadržuje,

ko se zasliši njegov glas.

5Bog grmi čudovito s svojim glasom;

on dela velike in za nas nerazumljive reči.

6Snegu ukazuje: »Padaj na zemljo!«

Ukazuje dežju in njegovim silnim ploham.

7Tedaj zaustavi opravilo ljudi,

da vsakdo spozna v tem njegovo delo.

8Zver gre v svoje skrivališče

in se zadržuje v svojih brlogih.

9Od juga prihaja burja

in od severa zima.

10Od božjega diha se dela led

in vodna površina se strdi.

11A vedrina prežene oblake,

jasna svetloba razkropi oblačje.

12In on hodi naokoli sem in tja

po svojem sklepu, da vse izvršé,

kar jim ukaže na zemlji,

13bodisi za kazen za njegovo zemljo,

bodisi za dobroto, ki jo pošilja.

Job naj se Bogu ukloni

14Čuj to, Job, postoj!

Razmišljaj čudovita božja dela!

15Ali veš, kako Bog z njimi vlada,

kako blisk vzplameni v oblakih?

16Ali razumeš, kako visé oblaki,

čudežna dela Vsevednega?

17Ti, ki so ti oblačila pregorka,

ko zemlja zaradi juga miruje.

18Ali moreš kakor on obokati nebo,

trdno kakor kovinasto ogledalo?

19Pouči nas, kaj naj mu zapovemo!

Mi smo brez moči zaradi teme.

20Ali naj mu kdo reče: »Jaz govorim!«

Mar je kakšen človek dejal, da svojo pogubo želi?

21Včasih se ne vidi sončna luč,

ko sije nad oblaki;

ko pa potegne veter, jih pomete:

22od severa pride zlat sijaj

in okrog Boga strašno veličastvo.

23Vsemogočnega ne moremo doumeti,

velik je v moči in pravici,

a pravične sodbe ne zatira.

24Zato se ga bojé ljudje,

na vse domišljave modrijane pa se ne ozira.