1 Kralji 21 - Ecumenical Edition（EKU）

Nabotov vinograd

1Po teh dogodkih se je zgodilo tole. Jezraelec Nabot je imel vinograd, ki je bil v Jezraelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji.

2Ahab je rekel Nabotu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Dam ti zanj boljši vinograd. Če pa ti je bolj všeč, ti plačam kupnino zanj v denarju.«

3A Nabot je Ahabu odgovoril: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!«

4In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezraelec Nabot, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov.« Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.

5Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?«

6Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezraelcem Nabotom in mu rekel: ‚Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če ti je ljubše, zanj drug vinograd!‘ Pa je odgovoril: ‚Ne dam ti svojega vinograda.‘«

7Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Zdaj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezraelca Nabota.«

8Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu.

9V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo!

10Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža,21,10 dva ničvredna moža. Za veljavnost smrtne obsodbe je zakon zahteval vsaj dve priči, 4 Mz 35,30; 5 Mz 17,6. da bosta pričala zoper njega: ‚Preklinjal si Boga in kralja!‘ Potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!«

11Možje njegovega mesta, starešine in plemenitniki, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila Jezabela naročila in kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala.

12Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo.

13Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Ničvredneža sta pred ljudstvom pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl.

14Jezabeli pa so dali sporočiti: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.«

15Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je Jezabela rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezraelca Nabota, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.«

16Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezraelca Nabota, da bi ga vzel v last.

17Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda:

18»Vstani, pojdi nasproti Ahabu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last.

19Reci mu: Tako govori Gospod: ‚Zagrešil si umor in še podedoval.‘ Reci mu dalje: Tako govori Gospod:21,19 Tako govori Gospod. Primerjava med božjo sodbo nad Ahabom in Davidom: Tu in tam zločin nad malim človekom. Prerok Natan naznani kazen Davidu, 2 Sam 12, Elija tu Ahabu. Tu in tam se kazen zaradi kesanja odloži. In vendar, David ostane v prijateljstvu z Natanom, Ahab imenuje Elija svojega »sovražnika«; Davidova rodovina ostane, Ahabova se pokonča. ‚Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.‘«

20Ahab je dejal Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh,

21glej, bom spravil nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.

22Storil bom s tvojo hišo kakor s hišo Nabatovega sina Jeroboama in kakor s hišo Ahijevega sina Baasa, ker si razdražil mojo jezo in Izraela zapeljal v greh.

23Tudi o Jezabeli je govoril Gospod: ‚Psi bodo snedli Jezabelo na jezraelskem polju.

24Kdor izmed Ahabovega rodu bo umrl v mestu, tega bodo žrli psi, in kdor bo umrl na polju, tega bodo žrle ptice pod nebom.‘«

25Res ni bilo nikogar, ki bi se kakor Ahab zavrgel, da bi delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, ker ga je njegova žena Jezabela zapeljala.

26Silno se je ognusil s tem, da je častil malike, prav kakor so delali Amorejci, ki jih je Gospod iztrebil pred Izraelovimi sinovi.

27Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt.

28Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda:

29»Ali si videl, kako se je Ahab pred menoj ponižal? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«