1Pouk, Asafov.
Zakaj, o Bog, si nas do kraja zavrgel,
zakaj se razvnema tvoja jeza zoper ovce tvoje paše?
2Spomni se svoje občine, ki si jo zdavnaj ustanovil,
rodu, ki si ga sebi v last odkupil,
Sionske gore, kjer si prestol postavil!
3Nameri svoje korake k večnim razvalinam:
sovražnik je v svetišču vse opustošil!
4Tvoji nasprotniki so rjuli na kraju tvojega zbirališča,
postavili so svoje zastave kot zmagoslavno znamenje.
5Podobni njim, ki v gostem gozdu vihtijo sekiro,
6so s sekiro in kladivom razbijali njegova vrata.
7Tvoje svetišče so sežgali,
do tal oskrunili bivališče tvojega imena.
8Rekli so v svojem srcu: »Uničimo jih hkrati;
sežgite vsa božja svetišča v deželi!«
9Ne vidimo več svojih znamenj, ni preroka;
ni ga med nami, ki bi vedel, doklej.
10Doklej, o Bog, se bo sovražnik rogal?
Bo li nasprotnik vedno tvoje ime preklinjal?
11Zakaj odteguješ svojo roko
in desnico v svojih nedrih zadržuješ?
12In vendar, Bog je moj kralj oddavnaj,
on izvršuje rešitev v deželi.
13Ti si razklal morje s svojo močjo,
razbil si zmajem v vodah glave.
14Ti si leviatanu glave raztreščil,
dal ga v jed morskim pošastim.
15Ti si odprl studence in potoke,
ti si posušil obilne reke.
16Tvoj je dan in tvoja je noč,
ti si pritrdil luno in sonce.
17Ti si določil zemlji vse meje;
poletje in zimo si ti naredil.
18Spomni se, Gospod, kako te je sovražnik žalil,
kako je neumno ljudstvo preklinjalo tvoje ime!
19Ne dajaj jastrebu življenja svoje grlice:
ne pozabljaj življenja svojih ubožcev za vedno!
20Ozri se na svojo zavezo,
ker so zakotja dežele in polja polna nasilja!
21Naj se ponižni ne vrača osramočen:
naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime.
22Vstani, o Bog, vodi svojo pravdo;
spomni se zasramovanja, ki ti ga neumnež prizadeva vsak dan!
23Ne pozabljaj krika svojih nasprotnikov,
hrupa tvojih sovražnikov, ki se stalno dviga!
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.