1Zborovodju, Davidov, psalm, pesem.
2Vzdigne se Bog in razkropé se njegovi sovražniki;
kateri ga črtijo, bežé izpred njegovega obličja.
3Kakor se razprši dim, se razpršijo,
kakor se stopi vosek pred ognjem, tako grešniki preminejo pred Bogom.
4Pravični pa se veselé, vriskajo pred božjim obličjem
in se naslajajo v radosti.
5Pojte Bogu, igrajte njegovemu imenu:
utrite pot zanj, ki se pelje skozi puščavo,
ime mu je Gospod:
vriskajte pred njim!
6Oče sirotam in varuh vdovam
je Bog v svojem svetem bivališču.
7Bog pripravlja dom zapuščenim,
pelje ujetnike v srečo;
samo uporniki ostanejo v suhi deželi.
8O Bog, ko si hodil pred svojim ljudstvom,
ko si stopal skozi puščavo,
9se je zemlja tresla, so se tudi nebesa topila pred Bogom,
Sinaj je trepetal pred Bogom, Izraelovim Bogom.
10Obilen dež si poslal, o Bog, na svojo dedino,
ko je bila izčrpana, si jo okrepčal.
11Tvoja čreda je v njej prebivala,
o Bog, ubožcu si jo pripravil v svoji dobroti.
12Gospod izreka besedo,
znanilk veselja je velika množica:
13»Kralji z vojskami bežé, bežé,
hišni prebivalci si plen delé.
14Ko ste počivali med stajami čred,
so se golobove peruti lesketale od srebra
in njegovo perje od rumenega zlata.
15Ko je Vsemogočni razprševal tam kralje,
je padel sneg na Selmonu.«
16Basanske gore so visoke gore;
basanske gore so strme gore:
17zakaj se zavidno ozirate, strme gore,
na goro, na kateri je Bog želel prebivati,
da, na kateri bo Gospod vedno prebival?
18Božjih vozov je nešteto, tisoč in tisoč:
Gospod je s Sinaja prišel v svetišče.
19Šel si na višavo, s seboj peljal ujetnike,
prejel si v dar ljudi,
tudi nje, ki nočejo prebivati pri Gospodu Bogu.
20Slavljen bodi Gospod, iz dneva v dan!
Naša bremena nosi, Bog naše rešitve!
21Naš Bog je Bog, ki rešuje,
Gospod Bog daje rešitev iz smrti.
22Resnično, Bog razbije glave svojim sovražnikom,
lasato teme njemu, ki hodi v svojih pregrehah.
23Gospod je rekel: »Iz Basana jih nazaj pripeljem,
nazaj pripeljem iz globočine morja,
24da v krvi pomočiš svojo nogo,
da imajo jeziki tvojih psov svoj delež na sovražnikih.«
25Gledajo tvoj vhod, o Bog,
vhod mojega Boga, mojega kralja, v svetišče:
26spredaj gredo pevci, zadnji so citraši,
sredi deklice bijó na bobnice.
27»V slovesnih zborih slavite Boga,
Gospoda, vi, Izraelovi potomci!«
28Tam je Benjamin, najmlajši, ki hodi pred njimi,
tam so Judovi knezi s svojimi trumami,
Zabulonovi knezi, Neftalijevi knezi.
29Izkaži, o Bog, svojo moč,
moč, o Bog, ki delaš za nas!
30Zaradi tvojega templja, ki je v Jeruzalemu,
naj ti kralji prinašajo darila.
31Zagrozi zverini v trstju,
čredi bikov s teleti ljudstev!
Naj se poklonijo s ploščami srebra:
razkropi narode, ki jih vojskovanje veseli!
32Naj pridejo velikaši iz Egipta,
Etiopija naj k Bogu proži svoje roke.
33Kraljestva zemlje, pojte Bogu, igrajte Gospodu,
34ki se pelje po nebesih, starodavnih nebesih!
Glej, oglaša se Bog z mogočnim glasom:
35»Priznajte božjo moč!«
Nad Izraelom je njegovo veličastvo,
njegova moč v oblakih.
36Strašen je Bog iz svojega svetišča, Izraelov Bog;
on daje moč in silo svojemu ljudstvu.
Slavljen bodi Bog!
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.