1»Ako se tat zasači pri vlomu in ga kdo udari, da umrje, nima krivde prelite krvi;
2ako pa je sonce vzšlo nad njim, ima krivdo prelite krvi. – Vsekakor pa naj dá odškodnino; ako nič nima, naj se proda za to, kar je ukradel.
3Ako se najde v njegovi roki, kar je ukradel, živo, bodisi vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno.
4Če kdo pase na polju ali v vinogradu in izpusti svojo živino, da popase polje drugega, naj dá kot odškodnino, kar je najboljšega na njegovem polju in kar je najboljšega v njegovem vinogradu.
5Če nastane ogenj in vname trnje in zgori kopica snopja ali stoječe žito ali polje, naj povrne, kdor je zanetil požar.
O hranjenju in posojanju6Če kdo da hraniti svojemu bližnjemu denar ali blago, pa je iz njegove hiše ukradeno, naj tat dvojno povrne, ako se najde.
7Ako pa se tat ne najde, naj hišni gospodar pride pred Boga, da res ni stegnil svoje roke po blagu svojega bližnjega.
8Pri slehernem poneverjenju, pa naj gre za vola, osla, ovco, obleko ali za katero koli izgubljeno reč, o kateri se pravi, da to je, naj pride pravda obeh pred Boga. Kogar Bog obsodi, naj povrne dvojno svojemu bližnjemu.
9Če kdo dá svojemu bližnjemu v varstvo osla ali vola ali ovco ali katero koli živinče, pa pogine ali se pohabi ali se odvede, ne da bi kdo videl,
10naj odloči med obema prisega pri Gospodu, da res ni stegnil svoje roke po blagu svojega bližnjega, in njegov gospodar naj jo sprejme, oni pa ni dolžan dati odškodnine.
11Ako pa mu je bilo ukradeno, naj dá njegovemu gospodarju odškodnino.
12Ako je bilo od zveri raztrgano, naj to prinese za dokaz; za raztrgano pa mu ni treba dati odškodnine.
13Če si kdo izposodi od svojega bližnjega živinče, pa se pohabi ali pogine, ne da bi bil gospodar zraven, naj dá odškodnino.
14Ako pa je bil gospodar zraven, mu ni treba dati odškodnine; ako je bilo najeto, je odškodnina najemščina.
O oskrumbah15Če kdo zapelje devico, ki še ni zaročena, in gre k njej, naj plača odkupnino in si jo vzame za ženo.
16Ako pa mu je njen oče ne mara dati, naj plača toliko denarja, kolikor znaša odkupnina za device.
17Čarovnice ne puščaj pri življenju!
18Kdor koli greši z živino, mora umreti.
19Kdor daruje bogovom razen Gospodu samemu, bodi iztrebljen!
O zatiranju tujcev, vdov in sirot20Tujca ne zatiraj in ne stiskaj; kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!
21Ne zatirajte nobene vdove in sirote!
22Ako pa bi jo zatiral, bo vpila k meni in gotovo uslišim njeno vpitje.
23In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem in vaše žene bodo vdove in vaši otroci sirote.
24Ako posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh; ne nalagajte mu obresti!
25Ako vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahoda!
26Kajti to je njegova edina odeja, to je ogrinjalo za njegovo telo. V čem naj sicer spi? Če bo vpil k meni, ga uslišim, ker sem usmiljen.
27Ne kolni Boga in kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!
O prvinah28Prvine svoje žetve in tlačilnice dajati ne odlašaj! Daruj mi prvorojenca svojih sinov!
29Enako delaj s svojo govedjo, s svojo drobnico: sedem dni naj bo pri svoji materi, osmi dan pa mi jo daruj!
30Sveti ljudje mi bodite! Ne jejte mesa, ki so ga zveri na polju raztrgale; vrzite ga psom!«
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
