2 Samuel 16 - Ecumenical Edition（EKU）

David in Siba

1Ko je David prišel malo dalje od vrha, glej, mu je prišel naproti Mifibosetov hlapec Siba z dvema osedlanima osloma; nosila sta dvesto hlebov, sto posušenih grozdov, sto kosov sadja in meh vina.

2Kralj je vprašal Siba: »Kaj hočeš s tem?« Siba je odgovoril: »Osla sta za ježo kraljevi družini, kruh in sadje za jed hlapcem, in vino, da bodo pili tisti, ki opešajo v puščavi.«

3Kralj je dalje vprašal: »Kje je sin tvojega gospoda?« Siba je odvrnil kralju: »Glej, ostal je v Jeruzalemu, ker je dejal: ‚Danes mi bo Izraelova hiša nazaj dala kraljestvo mojega očeta.‘«

4In kralj je rekel Sibu: »Glej, tvoje bodi vse, kar ima Mifiboset!« Siba je odgovoril: »Globoko se klanjam; naj najdem milost v tvojih očeh, moj gospod in kralj.«

Semej preklinja Davida

5Ko je dospel kralj David do Bahurima, glej, je prišel od ondod mož iz rodovine Savlove hiše, Gerov sin, z imenom Semej; prišel je in grede preklinjal

6ter lučal kamenje na Davida in vse služabnike kralja Davida, dasi so šli vsi vojaki ob njegovi desnici in levici.

7In tako je govoril Semej, ko je preklinjal: »Proč, proč, krvoločnik in hudobnež!

8Gospod je obrnil nate vso kri Savlove hiše, na čigar mesto si se vrinil za kralja, in Gospod je dal kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, v nesreči si, ker si krvoločnik!«

9Tedaj je rekel kralju Sarvijin sin Abisaj: »Zakaj preklinja ta mrtvi pes mojega gospodarja in kralja? Pojdem tja in mu odsekam glavo!«

10Kralj pa je odgovoril: »Kaj imam z vama, Sarvijina sinova? Naj preklinja; kajti, če mu je Gospod rekel: ‚Prekolni Davida!‘ kdo bo vprašal: ‚Zakaj tako delaš?‘«

11Potem je rekel David Abisaju in vsem svojim služabnikom: »Glej, moj sin, ki je prišel iz mojih ledij, mi streže po življenju, koliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, ker mu je Gospod velel!

12Morda se ozre Gospod na mojo bedo in mi Gospod povrne z dobrim za kletev, ki me danes zadeva.«

13In David je nadaljeval pot s svojimi ljudmi, Semej pa je šel ob pobočju gore poleg njega, grede preklinjal, lučal vanj kamenje in metal vanj prah.

14Kralj in vsi ljudje, ki so bili z njim, so dospeli upehani. Tam se je odpočil.

Absalom v Jeruzalemu

15Absalom in vse ljudstvo, Izraelovi možje, so prišli v Jeruzalem; tudi Ahitofel je bil pri njem.

16Ko je Davidov prijatelj Husaj iz Araha prišel k Absalomu, je Husaj Absalomu rekel: »Živel kralj! Živel kralj!«

17Absalom je odvrnil Husaju: »Ali je to tvoja ljubezen do tvojega prijatelja? Zakaj nisi šel s svojim prijateljem?«

18Husaj je odgovoril Absalomu: »Ne, ampak njegov bom in pri njem bom ostal, kogar je Gospod izvolil in to ljudstvo in vsi Izraelovi možje.

19In drugič: Komu naj služim? Ali ne njegovemu sinu? Kakor sem služil tvojemu očetu, tako bom pred teboj.«

20Absalom pa je rekel Ahitofelu: »Svetujte, kaj naj storimo!«

21Ahitofel je Absalomu odgovoril: »Pojdi k stranskim ženam svojega očeta, ki jih je pustil, da bi varovale hišo! Ko bo ves Izrael slišal, da si se pristudil svojemu očetu, se bodo vsi tvoji pristaši ojunačili.«

22Razpeli so Absalomu šotor na strehi in Absalom je šel k stranskim ženam svojega očeta pred očmi vsega Izraela.

23Svèt pa, ki ga je Ahitofel tiste dni dajal, je bil, kakor da bi kdo božjo besedo za svèt vprašal. Toliko je veljal vsak Ahitofelov svèt pri Davidu kakor pri Absalomu.