Job 28 - Ecumenical Edition（EKU）

Božja modrost

1Za srebro se vé najdišče

in kraj za zlato, kjer se čisti.

2Železo se jemlje iz zemlje

in raztopljena skala dá baker.

3Človek dela konec temi,

z vso natančnostjo preiskuje

kamen v globoki temoti.

4Rov koplje daleč od živih,

visi brez podpore za nogo

in se vznaša dol proč od ljudi.

5Zemlja, iz katere klije kruh,

je spodaj prerita ko z ognjem.

6Safir počiva v njenem skalovju

in zlati prah se ondi najde.

7Orel ne pozna tja steze

in jastrebovo oko je ne zagleda.

8Zveri ne hodijo po njej,

lev po njej ne stopa.

9A človek stega na kremen svojo roko,

trga korenine gorá.

10V skale seka predore,

vsakršne dragocenosti mu gleda oko.

11Izvire rek preizkuša,

kar je skrito, spravlja na svetlo.

12Modrost pa, kje se najde?

Razumnost, kje je doma?

13Človek ne pozna k njej poti,

ni je najti v deželi živih.

14Brezdanje valovje trdi: »Ni je v meni!«

Morje pravi: »Ni je pri meni!«

15Dragoceno zlato se ne more dati zanjo,

ne odtehtati srebro za njeno kupno ceno.

16Ne da se odtehtati z zlatom iz Ofira,

ne z dragocenim oniksom in safirom.

17Ne enači se z zlatom in steklom

in se ne menja z nakitom iz čistega zlata.

18Koralde in kristal niso vredni omembe,

posest modrosti presega bisere.

19Ne enači se z etiopskim topazom,

s čistim zlatom se ne da odtehtati.

20Modrost tedaj, od kod pride?

Razumnost, kje je doma?

21Zagrnjena je očem vseh živih,

tudi pticam pod nebom je skrita.

22Kraljestvo mrtvih in smrt govori:

»Čuli smo le govorico o njej!«

23Le Bog ve pot k njej;

on ve, kje jo je najti.

24Kajti on gleda do koncev zemlje;

vidi vse, kar je pod nebom.

25Ko je vetru določil težo,

z mero omejil vodo;

26ko je dežju dal postavo

in pot odkazal blisku in gromu,

27takrat jo je videl in razglasil,

jo postavil in dognal.

28Človeku pa je rekel:

»Glej, strah pred Gospodom je modrost

in hudega se ogibati je razumnost!«