Job 20 - Ecumenical Edition（EKU）

Sofarjev drugi govorKratka je sreča hudobnežev

1Tedaj je Sofar Naamatejec spregovoril in rekel:

2Za to mi dajejo moje misli odgovor

in zaradi tega čutim nemir v sebi.

3Moram poslušati grajo, ki me sramoti,

in prazne marnje so mi odgovor na mojo razsodnost.

4Ali ne veš, da že od nekdaj,

odkar je človek postavljen na zemljo,

5slava hudodelcev prav kratko traja

in le trenutek hudobneževa radost?

6Četudi bi se njegova domišljija dvigala do neba,

da bi se njegova glava dotikala oblaka,

7on za vedno izgine kot njegovo slepilo;

kateri so ga videli, porečejo: »Kje je?«

8Odleti kot sanje in se ne najde več,

odplapola kakor nočna prikazen.

9Oko ga je zagledalo, pa ga ne bo več,

njegov kraj ga ne bo več videl.

10Njegovi sinovi morajo škodo povrniti ubožcem,

z lastno roko razdaje svoje premoženje.

11Četudi je njegovo telo še polno mladostne svežosti,

z njim mora v zemljo leči.

Strašne posledice greha

12Čeprav je hudobija v njegovih ustih sladka,

jo skriva pod svojim jezikom,

13jo čuva in je ne odpušča,

ampak jo zadržuje v svojem grlu:

14vendar se spreminja jed v njegovi notranjosti,

gadji strup postane v njegovem telesu;

15bogastvo, ki ga je požrl, izbljuva,

iz njegovega telesa ga Bog izžene.

16Vsesal je gadji strup,

umori ga gadji jezik.

17Ne sme se naslajati s potoki,

ne z rekami medu in mleka.

18Vrača pridobljeno in ga ne sme uživati,

bogatega dobička se ne more veseliti.

19Kajti zatiral in zapuščal je siromake,

vzel si hišo, ki je ni sezidal.

20Ker ne ve, kaj je njegovemu trebuhu zadosti,

se ne reši kljub svojim dragocenostim.

21Nič ne uide njegovi požrešnosti,

zato njegova sreča ni trajna.

22Pri polnosti svojega izobilja pride v stisko,

vsa sila nadložnosti pride nadenj.

23Ko hoče napolniti svoj trebuh,

pošlje Bog nadenj plamen svoje jeze

in dá dežiti nanj svoje hrane.

24Če uteče železnemu orožju,

ga bronasti lok prebode;

25puščica predre in pride iz njegovega hrbta,

iz njegovega žolča bleščeče rezilo;

zalotijo ga smrtne strahote.

26Vsa tema mu je shranjena ko njegov zaklad,

požre ga ogenj, od nikogar podneten,

použije, kar še ostane v njegovem šotoru.

27Nebo razodene njegovo krivdo

in zemlja vstane zoper njega.

28Izgine bogastvo njegove hiše,

skopni ob dnevu njegove jeze.

29To je usoda brezbožneža od Boga,

dediščina, ki mu jo je Bog odločil.