2 Kralji 2 - Ecumenical Edition（EKU）

V. Dogodki v Elizejevem časuElija in Elizej

1Preden je Gospod vzdignil v viharju Elija v nebo, je šel Elija z Elizejem iz Galgale.

2Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim! Gospod me pošilja v Betel.« Elizej pa je odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.

3In prišli so preroški učenci, ki so bili v Betelu, k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospoda od tebe?« Odgovoril je: »Tudi jaz vem; molčite!«

4Potem mu je dejal Elija: »Elizej, ostani tu, prosim! Gospod me pošilja v Jeriho.« Odvrnil je: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.

5In pristopili so preroški učenci, ki so bili v Jerihi, k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospoda od tebe?« Odgovoril je: »Tudi jaz vem; molčite!«

6Nato mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim! Gospod me pošilja k Jordanu.« Odgovoril je: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej obadva.

7Tudi petdeset preroških učencev je šlo; ustavili so se ne daleč od tam, onadva pa sta obstala pri Jordanu.

8Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril z njim po vodi. In razdelila se je na dvoje in obadva sta šla po suhem čez.

9Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj ti storim, preden bom vzet od tebe!« Elizej je odgovoril: »Prosim, da bi bila v meni dva deleža tvojega duha.«

10Odvrnil je: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«

11Ko sta šla dalje in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili. In Elija je šel v viharju proti nebu.

12Ko je Elizej to videl, je klical: »Moj oče, moj oče! Izraelov voz in njegovi konjeniki!« Ko ga ni več videl, je prijel svoja oblačila in jih pretrgal na dvoje.

13Potem je vzdignil Elijev plašč, ki je bil z njega zdrknil, se vrnil ter obstal na jordanskem bregu.

14In z Elijevim plaščem, ki je bil z njega zdrknil, je udaril po vodi in rekel: »Kje je zdaj Gospod, Elijev Bog?« Ko je torej udaril po vodi, se je razdelila na dvoje in Elizej je šel čez.

15Ko so ga od nasprotne strani videli preroški učenci iz Jerihe, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili

16in mu rekli: »Glej, pri tvojih služabnikih je petdeset krepkih mož. Naj gredo iskat tvojega gospoda. Morda ga je vzel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Odgovoril je: »Nikar jih ne pošiljajte!«

17Ko pa so zelo silili vanj, je dejal: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož. Iskali so tri dni, pa ga niso našli.

18Ko so se vrnili k njemu – bil je še v Jerihi – jim je dejal: »Ali vam nisem rekel: Nikar ne hodite?«

Dva čudeža

19Tedaj so meščani rekli Elizeju: »Glej, prosimo, lega tega mesta je, kakor vidiš, gospod, dobra, a voda je slaba; zato je zemlja nerodovitna.«

20Odgovoril je: »Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo!« Ko so jo prinesli,

21je šel k studencu, vrgel vanj soli in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne povzroča več smrti in nerodovitnosti.«

22In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je Elizej izrekel.

23Od ondod je šel v Betel. Ko je stopal po poti, so prišli majhni dečki iz mesta, ga zasmehovali in mu klicali: »Pridi, plešec, pridi, plešec!«

24Obrnil se je, jih pogledal in preklel v imenu Gospodovem. In prišla sta dva medveda iz gozda ter raztrgala izmed njih dvainštirideset dečkov.

25Od tod je šel na goro Karmel in od ondod se je vrnil v Samarijo.