2 Kralji 19 - Ecumenical Edition（EKU）

Prerok Izaija – zatočišče

1Ko je kralj Ezekija to slišal, je pretrgal svoja oblačila, se ogrnil z raševino in šel v hišo Gospodovo.

2Načelnika palače Eliakima, pisarja Sobna in starešine duhovnikov pa je poslal ogrnjene z raševino k Amosovemu sinu preroku Izaiju.

3Rekli so mu: »Tako govori Ezekija: ‚Dan stiske, kaznovanja in zasramovanja je ta dan. Kajti otroci so prišli do poroda, a se ne morejo roditi.

4Morda bo Gospod, tvoj Bog, pazil na vse besede Rabsaka, ki ga je njegov gospod, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga kaznoval zaradi besed, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Prosi torej za ostanek, ki se še najde!‘«

5Ko so tedaj prišli služabniki kralja Ezekija k Izaiju,

6jim je Izaija rekel: »Tako povejte svojemu gospodu: Tako govori Gospod: ‚Ne boj se besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili hlapci asirskega kralja!

7Glej, vdahnil mu bom duha, da se bo, ko bo slišal novico, vrnil v svojo deželo. V njegovi deželi pa ga bom porazil z mečem.‘«

Senaheribova grožnja

8Ko se je Rabsak vračal, je našel asirskega kralja v boju zoper Lobno. Slišal je namreč, da je odrinil iz Lakisa.

9Ko pa je ta slišal o etiopskem kralju Taraku sporočilo: »Glej, napotil se je v boj zoper tebe,« je zopet poslal k Ezekiju sle z naročilom:

10»Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ‚Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja.

11Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?

12So jih mar rešili bogovi narodov, ki so jih uničili moji očetje, Gozana, Harana, Resefa in sinove Edena, ki so bili v Telasaru?

13Kje je kralj Emata, kralj Arfada, kralj mesta Sefarvaima, Ane in Ave?‘«

Ezekijeva molitev v templju

14Ezekija je sprejel pisanje iz rok slov. Ko ga je Ezekija prebral, je šel v hišo Gospodovo in ga razgrnil pred Gospodom.

15Potem je Ezekija pred Gospodom molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo.

16Nagni, Gospod, svoje uho in poslušaj! Odpri, Gospod, svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je Senaherib poslal, da bi zasramoval živega Boga!

17Res so, Gospod, asirski kralji pokončali narode in njih dežele

18ter pometali njih bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati.

19Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«

Izaijevo prerokovanje

20Tedaj je poslal Amosov sin Izaija Ezekiju tole sporočilo: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: »Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.«

21To je beseda, ki jo je Gospod o njem govoril:

»Zaničuje te, zasmehuje te,

devica, hči sionska;

maje z glavo za teboj,

hči jeruzalemska.

22Koga si zasramoval, koga zasmehoval,

zoper koga si povzdignil svoj glas

in ošabno dvignil svoje oči? –

Zoper Svetega Izraelovega!

23Po svojih slih si zasramoval Gospoda,

govoreč: ‚Z množico svojih voz

sem prišel na vrh gora,

na libanonske višave;

posekal njega visoke cedre,

njegove izbrane ciprese;

dosegel njegovo skrajno višino,

bohotnost njegovega gozda.

24Izkopal sem vodnjake,

pil vodo na tujem,

s stopalom svojih nog posušil

vse reke egiptovske.‘

25Ali nisi tegale slišal?

Od zdavnaj sem to pripravljal,

od dni starodavnih to nameraval.

Zdaj sem izpolnil,

da si opustošil v razvaline

utrjena mesta.

26Njih prebivalci so onemogli,

prestrašeni in osramočeni;

so kakor trava na polju

in kakor mlada zelenina,

kakor trava na strehah,

kakor žito, ki usahne,

še preden gre v klasje.

27Vem za tvoje počivanje,

za tvoj odhod in prihod,

tudi za tvoje divjanje zoper mene.

28Ker divjaš zoper mene

in mi je tvoja prevzetnost prišla do ušes,

bom dal v tvoj nos svoj obroček

in med tvoje ustnice svoje brzde

in te povedel nazaj po poti,

po kateri si prišel.

29To pa ti bodi v znamenje:

To leto se bo jedlo, kar podraste;

drugo leto, kar zraste na ledini;

v tretjem letu pa sejte in žanjite,

sadite vinograde in jejte njih sad!

30Kar se bo rešilo od Judove hiše,

kar bo ostalo,

bo zopet pognalo korenine navzdol

in sad rodilo navzgor.

31Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek

in krdelo rešenih s Sionske gore.

Gospodova gorečnost bo to storila.«

32Zategadelj Gospod tako govori o asirskem kralju:

»Ne bo prišel v to mesto,

ne ustrelil tja puščice,

ne ga naskočil s ščitom,

ne nasul nasipa zoper njega.

33Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil,

v to mesto ne bo prišel, govori Gospod.

34To mesto bom branil, da ga rešim,

zaradi sebe in zaradi Davida, svojega hlapca.«

Senaheribov poraz in smrt

35Tisto noč je šel Gospodov angel in jih pobil v asirskem taboru sto petinosemdeset tisoč. Ko so zjutraj vstali, glej, so bili vsi ti mrtva trupla.19,35 mrtva trupla. Asirsko vojsko je zdesetkal bič božji, najbrž kuga. Prim. 2 Sam 24,15.

36Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.

37Ko je pa nekoč molil v templju svojega boga Nesroha, sta ga Adramelek in Sarasar z mečem ubila ter pobegnila v araratsko deželo. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asarhadon.