1Zborovodju, Davidov, psalm.
2Trdno sem upal v Gospoda;
sklonil se je k meni, uslišal moje vpitje.
3Potegnil me je iz mračne jame, iz blatne mlakuže;
moje noge je postavil na skalo,
utrdil moje korake.
4V usta mi je položil novo pesem,
hvalno pesem našemu Bogu.
Mnogi bodo to videli in se bali;
upali bodo v Gospoda.
5Blagor možu, ki svoje zaupanje stavi v Gospoda,
ne hodi za domišljavci in onimi, ki se obračajo k prevaram.
6Mnogo svojih čudežev si storil, Gospod, moj Bog,
v sklepih za nas ti nihče ni podoben.
Če bi jih hotel oznanjati, pripovedovati,
jih je preveč, da bi se mogli našteti.
7Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel,
ali ušesa si mi odprl.
Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;
8tedaj sem dejal: »Glej, prihajam;
v zvitku knjige je o meni pisano:
9Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli
in tvoja postava je v mojem srcu.«
10Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;
glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.
11Tvoje pravičnosti nisem skrival v svoje srce,
o tvoji zvestobi in tvoji pomoči sem pripovedoval.
Nisem prikrival tvoje milosti
in tvoje zvestobe velikemu zboru.
12Ti, o Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja,
tvoja milost in tvoja zvestoba naj me vedno varujeta!
13Zakaj obdale so me bolečine, ki jim ni števila,
zajele so me moje krivde, da jih pregledati ne morem;
več jih je ko las na moji glavi,
in pogum mi je upadel.
14Blagovoli me, Gospod, rešiti,
Gospod, hiti mi pomagat!
15Naj bodo osramočeni in naj zardé vsi,
ki mi strežejo po življenju, da bi mi ga vzeli.
Naj se umaknejo in osramoté,
ki se moje nesreče veselijo.
16Naj osupnejo s sramoto pokriti,
ki mi pravijo: »Ahà, ahà!«
17Radujejo in veselé pa se naj v tebi vsi, ki te iščejo,
in tisti, ki želijo tvojo pomoč, naj vedno govoré: »Poveličan bodi Gospod!«
18Jaz sem beden in ubog,
ali Gospod skrbi zame.
Ti si moj pomočnik in moj rešitelj,
moj Bog, nikar se ne mudi!
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.